proračun RS (državni proračun), akt o upravljanju z državnimi proračunskimi prihodki in odhodki ter o upravljanju z državnim premoženjem in dolgovi, ki ga vsako leto na predlog vlade sprejme državni zbor. Osnova za oblikovanje proračuna RS je proračunski memorandum za prihodnje leto, ki ga mora vlada predložiti državnemu zboru najpozneje do julijske seje; v njem so opredeljeni proračunska politika, politika javne porabe, razvojna politika, delež proračunske porabe v bruto domačem proizvodu, osnovna razmerja prihodkov in odhodkov ter skupni obseg proračunskih prihodkov in odhodkov. Po obravnavi in sprejemu v državnem zboru mora vlada proračunski memorandum upoštevati pri pripravi predloga proračuna. Predlog proračuna za prihodnje leto mora vlada predložiti državnemu zboru najpozneje do začetka oktobra; obravnavajo ga vsa delovna telesa zbora. Rok za sprejem proračuna v državnem zboru ni opredeljen; če predlog proračuna ni sprejet, mora vlada pripraviti nov predlog, ki se sprejema po hitrem postopku. Proračun RS sestavljata: 1. splošni del, ki ima dve glavni sestavini: a) bilanco prihodkov in odhodkov, kjer je skupen znesek prihodkov razčlenjen po virih in vrstah, skupen znesek odhodkov pa na tekoči del (za delovanje organov države in opravljanje nalog posameznih javnih zavodov) in investicijski del (neposredne investicije in finančni tokovi odobrenih kreditov); b) račun financiranja, ki izkazuje zadolževanje države in odplačevanje dolgov, ki je povezano s financiranjem izkazanega stanja bilance prihodkov in odhodkov; 2. posebni del, ki obsega odhodke po posameznih uporabnikih in namenih. Vlada mora (tako kot občine na ravni občinskih proračunov) pri pripravi proračuna upoštevati potrebe in zahteve celotnega narodnogospodarskega ravnotežja. Splošni ali politično nadzor nad proračunom RS izvaja državni zbor, natančni nadzor nad zakonitostjo in smotrnostjo javnih financ pa je v pristojnosti računskega sodišča.
Dostopnost