kuga (pestis), 1. medicina:infekcijska bolezen, ki jo prenašajo podganje bolhe. Kot epidemija se širi med glodalci, ki jo prenesejo tudi na človeka. Povzročitelj je po Gramu negativna bakterija Yersinia pestis (1894 sta jo odkrila Sh. Kitasato in A. J. É. Yersin). Obliki kuge sta dve, odvisni od tega, kje je povzročitelj vstopil v organizem: 1. bubonska kuga, žlezna kuga, povzročitelj vdre v telo skozi drobne poškodbe na koži in sluznicah; kmalu otečejo bližnje bezgavke (predvsem pazdušne in dimeljske). Huda bolezen z visoko telesno temperaturo in omotičnostjo se lahko pozdravi po odprtju ali operativni odstranitvi bezgavk, ko odteče gnoj; 2. pljučna kuga se razvije po kapljični okužbi ali pa se primarna bubonska kuga razseli po telesu s krvjo; poteka v obliki hude pljučnice, največkrat s smrtnim izidom. – Nekdaj so pandemije kuge zajele ves svet, zdaj je bolezen omejena na stepe srednje in jugovzhodne Azije in notranjosti Afrike, kjer živi veliko glodalcev. Kot endemija se še vedno pojavlja na Kitajskem in v Indiji (1898–1948 12 mln. žrtev). Z zdravljenjem s sulfonamidi in antibiotiki se je smrtnost zmanjšala s 75 % na 10 %. Bolezen, ki jo je treba prijaviti, je zaradi možnosti preventivnega cepljenja že redka.
Sorodna gesla: antibiotiki | bandikote | bubon | endemija | indijska podganja bolha | izolacija | Kitasato, Shibasaburo | kužne bolezni | piki mrčesa | pljučnica | sulfonamidi | Yersin, Alexandre John Émile | Yersinia2. živinozdravstvo:zelo nalezljive bolezni živali, npr. kuga kokoši, dve bolezni, ki jih povzročata razl. virusa: 1. netipična (azijska) kuga kokoši (newcastle disease). Nosni izcedek, težavno dihanje, driska in nervozni gibi glave; zaščitno cepljenje je mogoče. Veterinarji jo zatirajo po zakonu z neškodljivim uničenjem celotne jate (usmrtitev vseh živali, sterilizacija kadavrov, dezinfekcija objektov in opreme, zaščitno cepljenje sosednjih jat perutnine ipd.); 2. klasična kuga kokoši, bolezen je po videzu in poteku zelo podobna prvi; ta bolezen se že desetletja ni pojavila; 3. klasična kuga prašičev je zelo kužna nalezljiva bolezen domačih prašičev z delno prikritim potekom; prizadene kri, ožilje, vranico, ledvice, kostni mozeg in druge organe (krvavitve), povzročajo jo virusi. Znaki: vročina, otopelost, rdečica kože in podkožne krvavitve, pozneje spremembe na koži, podobne kozam; paraliza; smrtnost do 80 %; zatiranje bolezni določeno z zakonom. Cepljenje je mogoče samo v pitališčih in po posebni odredbi veterinarske inšpekcije.
Dostopnost