Jonski otoki (Iónioi Nísoi [jónii nísi]), otoška skupina v Jonskem morju, pred z. obalo Grčije (2307 km2, 190.000 preb.). Najpomembnejši otoki so Krf, Lefkas, Kefalenija z Itako in Zakintos. To so hkrati tudi štiri grška okrožja. Več je tudi manjših otočkov. Nekdaj sta k Jonskim otokom sodila tudi otoka Kitera in Antikitera j. od Peloponeza, zdaj pa sta del okrožja Atika. Otoki so hriboviti, na njih primanjkuje vode, kljub temu pa so razmeroma gosto poseljeni. Najpomembnejše kmetijske dejavnosti so vinogradništvo, gojenje oljk in agrumov. Pomemben je ribolov; turizem, klimatska zdravilišča.
Zgodovina: do Jonskih otokov je v 2. tl. pr. n. š. segala kretsko-mikenska kultura. Od začetka 1. tl. pr. n. š. so na njih živeli Grki. V 5. st. pr. n. š. so bili deloma vključeni v atiško pomorsko zvezo. Po obdobju makedonske in rimske oblasti so 395 n. š. postali bizantinski, 1081 pa so jih zasedli sicilski Normani. 1267 pripadli Neaplju, v 15. st. povečini beneški. 1797–1815 pod francosko, rusko-turško in spet pod francosko oblastjo, 1815–64 pod britansko zaščito, potem pa so pripadli Grčiji. Zdajšnje ime otokov nima nobene zveze z antičnimi Jonci. Izvira šele iz beneškega obdobja, v Evropi se je razširilo šele v obdobju britanskega protektorata (Združene države sedmih Jonskih otokov) v 19. st.
Dostopnost