inklinacija [latinsko],
1. splošno: nagnjenost (k čemu); posebna ljubezen (do česa); inklinirati, nagibati se (k čemu).
2. fizika: kot inklinacije, kot, pod katerim zemeljsko magnetno polje prebada površino in ga zavzame prosto vrteča se magnetna igla proti vodoravni ravnini. Na severnem polu izstopajo silnice pravokotno iz Zemlje, zato je tam (enako na južnem polu) kot inklinacije 90°. Od severnega in južnega pola proti ekvatorju se inklinacija zmanjšuje in v srednjih zemljepisnih legah znaša pribl. 65°. Ob ekvatorju so magnetne silnice vzporedne s površino, zato je inklinacija 0°.

Sorodna gesla: izoklina | zemeljski induktor | zemeljsko magnetno polje
3. astronomija: naklon, kot med ravnino tira Lune, planeta ali kometa in ravnino ekliptike.

Sorodna gesla: ekliptika


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek