zahodna Afrika, z. del afriške celine, ok. 8,8 mln. km2; na S omejen približno z zemljepisno širino severnega povratnika, na V ga omejujejo višavji Ennedi in Wadai, reki Šari in Ubangi ter na J spodnji tok Konga. Na Z ga obliva Atlantski ocean (Gvinejska obala). Površje sestavljajo velike kotline in vmesni hrbti; na V prehajajo v Kongovsko kotlino, na S pa v Sudan. Med vročimi vlažnimi priobalnimi nižavji in sušnimi stepskimi območji na S se razteza Severnogvinejsko višavje s planotami Fouta Djalon, Bauchi in Jos, visokimi 1400 m–1800 m nad morjem, v bližini obale pa se vzpenja mogočen ognjenik Veliki Kamerun (4070 m nad morjem). Južnogvinejsko višavje se vzpenja do nadmorske višine 1200 m. Območje odvodnjavajo reke Senegal, Niger in Kongo. K zahodni Afriki sodijo države Mavretanija, Senegal, Gambija, Gvineja Bissau, Gvineja, Sierra Leone, Liberija, Slonokoščena obala, Mali, Burkina Faso, Gana, Togo, Benin, Niger in Nigerija; Čad, Kamerun, Ekvatorialno Gvinejo, Gabon, Kongo Brazzaville in Kongo Kinšaso navadno uvrščamo v ekvatorialno Afriko.

Sorodna gesla: Bauchi | Benin | Burkina Faso | ekvatorialna Afrika | Fouta Djalon | Gambija | Gana | Gvineja | Gvineja Bissau | Gvinejska obala | Jos | Kongo | Kongovska kotlina | Liberija | Mali | Mavretanija | Niger | Niger | Nigerija | Senegal | Senegal | Sierra Leone | Slonokoščena obala | Sudan | Togo | Veliki Kamerun


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek