kserografija [grško], postopek za suho kopiranje črno-belih predlog na navaden papir, ki ga je 1960 na trgu prvič predstavilo podjetje Xerox Corporation. Temelji na lastnostih nekaterih polprevodniških plasti, da pri osvetljevanju postanejo prevodne in se na osvetljenih mestih razelektrijo.
Polprevodniška plast je nanesena na obod vrtečega se valja, na katerega optični sistem projicira sliko originala. Na osvetljenih mestih se polprevodniška plast razelektri, pri tem pa na valju ostane latentna elektrostatična slika. Na nabita mesta se prilepi črn smolni prah (toner); njegova debelina je sorazmerna naboju na plošči. Tako dobljena prašna slika se prenese na električno nabit papir, na katerega pritiska valj. Prah zatem segreti valji ponovno pritisnejo ob papir, nato pa ga infrardeča svetloba ali pare organskega topila utrdijo. Čiščenje kopirnega valja po prenosu prahu poteka v treh stopnjah: razelektritev, enakomerna osvetlitev in ščetkanje. Očiščena površina valja se v naslednji stopnji naelektri in tako pripravi za izdelavo druge kopije. Postopek se uporablja v kserografskih kopirnih strojih; kopijo izdelajo v nekaj sekundah.

Sorodna gesla: elektrofotografija | elektrostatični tisk | fotografija | fotokopija | kopiranje | kopirne tehnike | laserski tiskalnik | selen | Xerox


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek