kitajske religije, iz starokitajskega kulta prednikov se je razvil konfucianizem, iz tradicije čaščenja narave pa daoizem. V 1. st. se jima je pridružil še budizem. Kljub temu da so ga že od 5. st. pogosto preganjali, se je ta ohranil vse do danes. Za Kitajce je značilno, da so pogosto pripadniki več religij hkrati. Izmed preostalih svetovnih religij je na SZ in JZ razširjen islam, položaj krščanske skupnosti pa je bil vedno težaven; potem ko se je krščanstvo na Kitajskem prvič začelo širiti v 7. st., v obliki nestorijanizma, ki je že na začetku vladavine Mongolov v 14. st. povsem zamrlo, je tja spet prodrlo šele s prihodom kolonialnih sil.
Dostopnost