Edda [éda], ime dveh najpomembnejših staronordijskih književnih spomenikov. O izvoru imena ni enotnega mnenja (iz ódr, ‘pesnitev’, ali iz Hof Oddi; tam je verjetno živel Snorri Sturluson). Razlikujemo več Edd. 1. Starejša Edda (tudi Poetična Edda ali Pesniška Edda): vsebuje 30 v dobi Vikingov (9.–12. st.) nastalih, toda šele v 13. st. zapisanih slavospevov bogovom in junakom ter stare reke. Najpomembnejša mitološka pesnitev je Obraz prerokinje (Voluspá), najpomembnejša pesem starih rekov Stara pesem o običajih (Hávamál). Med junaškimi pesmimi izstopajo pesem o Wölundu, pesmi o Sigurdu, pesmi o Atliju, pesmi o Gudrun (pričajo o Wielandu, Siegfriedu, Atili, Gudrun, znanih iz nemških junaških bajk). Edda je napisana v veččlenskih aliteracijskih kiticah. Prvi rokopis ok. 1270, ponovno ga je 1643 odkril islandski škof Brynjolf Sveinsson; 2. Mlajša Edda (tudi Prozna Edda ali Snorrijeva Edda): ok. 1220 jo je zapisal Snorri Sturluson. V Govorih pesniškega boga Bragija (Bragardur) vsebuje nordijsko mitologijo, poleg tega pa še poetiko skaldov, namreč kitične oblike in opise, ki predstavljajo in pojasnjujejo kenninge.
Dostopnost