embrio [grško], zgodnja razvojna stopnja organizma, ta se razvije iz oplojene jajčne celice; pri človeku ga do tretjega meseca razvoja imenujemo zarodek, nato fetus. Embrio pri rastlinah: v zrelih semenih mirujoč kalček.
Kratek pregled: embrionalnega razvoja človeka Vsajeno (implantirano) jajčece (sedem dni in pol). Oplojeno jajčece pride v približno petih dneh skozi jajcevod in se med tem s celičnimi delitvami izoblikuje v blastocisto (zarodek v obliki mehurčka). V šestem dnevu se zarodek zasidra v sluznico maternice. Ta proces, ki ga označujemo kot vsaditev (implantacija), se konča nekako dvanajsti dan po oploditvi. Tesna povezava matere in zarodka omogoča intenzivno izmenjavo snovi – najpomembnejši pogoj za nadaljnji razvoj. Zarodek s somiti (24 dni). Z nadaljnjo delitvijo celic nastane notranja celična masa (endocistna plošča). Ta je najprej iz dveh, pozneje iz treh plasti celic, ki jih označujemo kot zarodne plasti. Srednja plast, mezoderm, se močno naguba in se razčleni v verigo segmentov (somitov). Celoten zarodek leži v amnionski votlini in ga obliva amnionska tekočina. Postopno je prepoznavna glava in trup in še preden postane zarodek podoben človeku, se zasnuje srce in razvije krvožilje. S tem je končan zgodnji razvoj in se začne pravi embrionalni razvoj. Zarodek (39 dni). Od četrtega tedna razvoja naprej se zarodek zaokroži, zraste po dolžini in se upogne k trebušni strani. Zunanja telesna oblika postopoma dobiva značilnosti človeške podobe. Najprej se razvije glavin del. Razpoznavna je zasnova za možgane in pigmentni epitelij oči, ki je v obliki podkvaste linije. Na zadnji strani preseva hrbtenjača z izrastišči živcev. Zasnove sprednjih in zadnjih okončin so vidne kot bele tkivne zadebelitve. Mali flavtist (fetus, tri mesece). Proti koncu drugega meseca je razvoj, ki ga označujemo kot embrionalni, večidel končan. Razvili so se skoraj vsi organi in jih je lahko razločevati. Telesna oblika je v osnovi sklenjena. Ne govorimo več o embriu, temveč o fetusu, otročičku. Razvoj fetusa zajema obdobje od tretjega do desetega meseca (v porodništvu se šteje lunin mesec, ki traja štiri tedne). Za to razvojno obdobje so značilni intenzivni rastni procesi. Fetus se živahno giblje; roke nosi k ustom in tako pogosto zavzema držo, ki spominja na flavtista. Nekateri fetusi sesajo palec, zato se nekateri novorojenčki rodijo celo s poškodovano kožo na palcu. Nastanek organskih sistemov človeškega zarodka (sredina četrtega tedna). Pod kožo lahko opazujemo notranje organe. Iz segmentiranih organov telesne stene ali somitov se razvijejo gibala, hrbtna struna in stena telesne votline, iz živčnega sistem možgani z očesnim mehurčkom, možganski živci in hrbtenjača. Že v začetku četrtega tedna srce ritmično utripa. Opazimo pa lahko še ožilje, zasnove ledvic, jetra in žrelne žepe. Nastanek skeleta. Šele po nastanku najpomembnejših »mehkih organov« se razvije zaščitno ogrodje iz embrionalnega hrustanca. Pri sedem tednov starem človeškem zarodku so vidni: sprednji možgani, srednji možgani, zadnji možgani, labirint, ustna reža, lopatica, hrbtenica, gangliji hrbtenjačnih živcev, ledvice, okolčje, skelet noge, črevo s slepičem, popkovna vena in jetra. Razvoj obraza. Obraz se najprej razvije v prečni smeri, s široko ustno režo in na široko razmaknjenimi očmi ter nosnicami (štiri tedni). Pri osem tednov starem zarodku obraz postane ožji. Zaradi nadvse velikega možganskega dela glave, pa tudi na široko izbočenega srčnega grebena, ostane zelo malo prostora za razvoj obraza v višino. Razmerja se kasneje izenačijo. Postopoma nastane tipičen podaljšan obraz z naprej usmerjenimi očmi. Pregled nekaterih razvojnih stadijev 1. Vsajeno jajčece, konec drugega tedna. Jajčece z dvema votlinama. Iz celične mase med njima se razvije zarodek. V trebušni smeri se razvije votlina rumenjakove vrečke, v hrbtni pa amnionska votlina. 2. Zarodek s somiti, konec tretjega tedna, okrog 2 mm. Izravnava zarodka, nastajanje somitov. Razločna sta velika rumenjakova vrečka in širok pritrjevalni pecelj. 3. Embrio, sredina četrtega tedna, okrog 3 mm. Zarodek se zaokroži in podaljša. Rahlo je upognjen na hrbtni strani, nastanejo tudi drugi somiti. Vidna sta konec glave in srčni greben. Rumenjakova vrečka se zmanjša, pritrjevalni pecelj se podaljša. 4. Embrio, konec četrtega tedna, okrog 4 mm. Zarodek se upogne proti trebušni strani. Očitna je delitev na glavo in trup. Zasnujejo se večji organski sistemi. 5. Embrio, 32 dni, okrog 6 mm. Zasnove zgornjih okončin. Očesna mehurčka, žrelni žepi, viden je zunanji rep. 6. Embrio, 34 dni, okrog 8 mm. Nastanejo zasnove zadnjih okončin. 7. Embrio, 40 dni, okrog 13 mm. Pregib okončin, na roki so nakazani prsti. V očesni čaši je razvit pigment. 8. Embrio, konec drugega meseca, okrog 30 mm. Rep zakrneva. Izoblikujejo se prsti na rokah in nogah. Dobro razvit hrustančni skelet, ponekod se začne pokostenevanje. Zgodnji razvoj skoraj vseh organov. Nastanek popkovnice. 9. Fetus, konec tretjega meseca, okrog 70 mm. Zgodnji fetalni razvoj. Hitra rast. Telesna razmerja postajajo podobna tistim pri dojenčku. Avtor Milan Klima
Dostopnost