zračni upor, sila, ki se zaradi zadevanja zraka v telo pojavi v smeri, ki je nasprotna smeri gibanja telesa. Nastane kot posledica odrivanja molekul zraka v stran, trenja na površini (mejna plast) in nastanka vrtincev, ki gibajočemu se telesu odvzemajo energijo. Najmanjši zračni upor čutijo kapljičasta telesa, ker imajo najbolj aerodinamično obliko. Pri hitrostih, ki so manjše od zvočne hitrosti, zračni upor narašča s kvadratom hitrosti telesa. Pri vozilih je zračni upor do hitrosti 60 km/h skoraj zanemarljiv v primerjavi s kotalnim trenjem, pri večjih pa postane veliko večji od njega. Zračni upor izračunamo po enačbi:
Slika formule

kjer je A čelna površina telesa, cu njegov koeficient zračnega upora, ρ gostota zraka, v pa hitrost telesa glede na zrak. Športna vozila so čim nižja (tako zmanjšajo čelno površino A) in kapljičaste oblike (tako zmanjšajo koeficient upora cu). Zračni upor vrhunskih jadralnih letal znaša v najboljših primerih manj kot 100 N, pri velikih potniških letalih boeing 707, ki letijo s hitrostjo 900 km/h, pa več kot 160.000 N.

Sorodna gesla: aerodinamična oblika | aerodinamika | cu | kapljica | kotalno trenje | krilo | mehanika letenja | mejna plast | motorno vozilo | parabola | tokovnice | vetrovnik | vozni upor | zmogljivost pri pospeševanju


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek