Leptis Magna (Lebda), prvotno feničanska obalna naselbina, ustanovljena v 6. st. pr. n. š., najpomembnejši od treh kartažanskih trgovskih središč v Libiji (sicer še Şabrātah in Oia/Tripolis). Po drugi punski vojni si jo je prisvojil Masinisa; 107 pr. n. š., na začetku vojne proti Jugurti, pod rimsko oblastjo; graditev mesta v 1. st. s krajevnimi in cesarskimi prispevki; pod Trajanom rimska kolonija. V začetku 3. st. n. š. jo je Septimij Sever kot svoje rodno mesto olepšal z razkošnimi stavbami (novi forum z baziliko, cirkus, pristanišče). Vnovični vzpon kot glavno mesto province Tripolitanije, konec 4. st. n. š. so jo osvojila libijska plemena, 455 Vandali, pod Justinijanom I. na novo utrjena, po arabski zasedbi (7. st.) uporabljena kot kamnolom, od 1920 ruševine deloma odkopane.
Dostopnost