Avstralci (aboridžini), staroselci Avstralije, zdesetkani zaradi iztrebljanja in preganjanja z njihovih lovskih območij (danes še pribl. 50.000); v širšem pomenu vsi prebivalci Avstralije. Na celino so verjetno prišli iz jv. Azije po nekdanji kopenski povezavi in proti J izrinili prvotne staroselce Tasmance, ki so jih Evropejci popolnoma iztrebili. Zapletena družbena organizacija majhnih lovskih in nabiralniških skupin (klanov) ter bogata zakladnica mitov dajeta slutiti prvotno bogatejšo kulturo. O statusu posameznika so odločale modrost in izkušnje. V rasnem pogledu spadajo v posebno skupino (avstralidi). Njihova materialna kultura: kopje, kij in bumerang so najpomembnejše lovsko orožje, vetrni zasloni njihov začasen dom. Umetnost avstralskih staroselcev obsega slikanje na lubje, poslikavo krst iz drevesnega debla (t. i. rentgenska slikarska umetnost), slikanje na stene votlin in skal (te nenehno obnavljajo), rezbarstvo, pletarstvo. Vsa umetnost je podrejena kultnim obredom, različnim svečanostim in legendarni preteklosti. Verovanje Avstralcev zaznamujeta totemizem in pripovedovanje legend iz pradavnine o prednikih junakih, ki so ustvarili svet in ljudem postavili zakone (takšna mitična oseba je Purukapali pri plemenu Tivi). Pomembna so še skrivna združenja (iniciacija, cirkumcizija in infibulacija, ritualni ples in drugi magični obredi).
Dostopnost