Tonkin [tónkin], pokrajina na S Vietnama, sestavljajo jo gorovje ob mejah z Laosom in Kitajsko (visoko do 3143 m), dolina ob spodnjem toku Rdeče reke ter njena rodovitna, gosto poseljena delta ob Tonkinškem zalivu, sz. delu Južnokitajskega morja, 119.000 km2, 20 mln. preb. (predvsem Anamitov, tudi Kitajci in Tajci). Središče je Hanoj. Podnebje je tropsko monsunsko. Notranjost pokrivajo gozdovi, v nižinah prevladuje intenzivno pridelovanje riža, koruze, sladkornega trsta, čaja, kave, tobaka in bombaža. Pomembne dejavnosti so še gojenje sviloprejke, živinoreja (vodni bivoli, prašiči) in ribolov. Pomembni mineralni viri so kositrova, bakrova in železova ruda ter črni premog. Najpomembnejše pristanišče je Hai Phong.
Zgodovina: sprva je bilo ozemlje del Kitajske. 1802 je prišlo pod Anam, 1883 francoski protektorat, 1887–1945 del kolonije Indokine, od 1946 glavni sestavni del Severnega Vietnama.
Dostopnost