napetost,
1. fizika: količina, ki izraža razmerje med silo in ploskvijo v trdnem telesu, na katero deluje. Zaradi napetosti telo spremeni obliko (deformacije) ali se zlomi. Napetost v telesu opišemo s tenzorjem; odvisen je od kraja. Normalna napetost deluje pravokotno na površino (npr. tlačna napetost, natezna napetost), strižna napetost pa vzporedno s površino telesa. Glede na vrste zunanjih mehanskih obremenitev lahko definiramo še torzijsko napetost, upogibno napetost. Pri majhnih napetostih deformacija izgine, ko napetost ne deluje več (elastičnost, Hookov zakon), če pa napetost naraste prek meje prožnosti, se snov deformira (plastičnost). Natančen opis porazdelitve napetosti v telesu poljubne oblike je mogoč le z računalniškimi programi ali metodami napetostne optike (napetosti v nekaterih prozornih snoveh spremenijo njihove optične lastnosti).

Sorodna gesla: deformacija | elastičnost | Hookov zakon | lastne napetosti | merilnik raztezka | napetostna optika | natezna trdnost | normalna napetost | notranje napetosti | plastičnost | popačenje | površinska napetost | strig | temperaturna napetost | tenzor | upogibna trdnost
2. elektrotehnika: električna napetost.
3. medicina: tonus, turgor.
4. geologija: enostransko usmerjen pritisk, ki povzroča spremembe kamnin (metamorfoza, zlasti regionalna metamorfoza).

Sorodna gesla: metamorfoza | regionalna metamorfoza | skrilavost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek