krvni obtok, kroženje krvi po telesu zaradi krčenja in raztezanja srca; 1. veliki (telesni) krvni obtok: kri teče iz levega srčnega prekata skozi aorto in arterije v kapilare, ki v tkiva oddajo kisik iz krvi, v kri pa sprejmejo ogljikov dioksid in druge presnovke. Iz mrežja kapilar se kri nato zbira v venulah in skozi vene teče v desni srčni preddvor; 2. mali (pljučni) krvni obtok: kri teče iz desnega srčnega prekata po pljučni arteriji v pljuča, tam odda ogljikov dioksid in se osveži s kisikom, nato teče po pljučni veni v levi srčni preddvor in od tam v levi prekat (začetek velikega krvnega obtoka); 3. jetrni (portalni) krvni obtok: po portalni veni teče kri iz trebušne votline (vene želodca, črevesa, trebušne slinavke in vranice) skozi jetra, kjer se filtrirajo v črevesu resorbirane hranilne snovi (beljakovine, soli, voda, ogljikovi hidrati). Pri odraslem obkroži vsa kri telo v približno eni minuti, odvisno od krvnega tlaka in premera žil. Motnje krvnega obtoka povzročijo šok, srčno popuščanje, pljučni edem, hibe srčnih zaklopk, duševne obremenitve, lokalne pa tromboza, embolija, ateroskleroza.
Kratek pregled: krvni obtok Kapilare ali lasnice (vasa capillaria) oskrbujejo s krvjo vse telesne organe in tkiva. S svojim ozkim premerom so še ravno dovolj prehodne za 0,007 mm velike rdeče krvne celice, ki prenašajo kisik in ogljikov dioksid. Izmenjava snovi poteka prek zelo tanke stene kapilar, zgrajene samo iz ene plasti endotelijskih celic: kri iz kapilar oskrbi tkivo s kisikom in hranilnimi snovmi ter sprejme ogljikov dioksid in presnovke. Kapilarno steno obdajajo tudi redki periciti. Stena nekoliko debelejših arteriol je okrepljena s krčljivimi mišičnimi vlakni. Krvožilna mreža je dolga pribl. 90.000 km. Izrabljena kri, v kateri je le malo kisika, teče iz kapilar po venulah in venah (dovodnicah) v srce in naprej v pljuča, kjer se oksigenira. Ta, s kisikom bogata kri, se vrača skozi srce po arterijah in arteriolah v kapilarno mrežje. Naloga večjih žil z debelejšimi stenami je prenos krvi po telesu: po arterijah potuje kri od srca proti periferiji, po venah pa proti njemu. V močni arterijski steni je tanka, aktivna mišična plast, ki sodeluje pri srčni akciji. V venah s tanjšimi stenami je pretok krvi pasiven, poteka zaradi masažnega učinka skeletnega mišičja, ki obdaja vene, ali utripanja sosednjih arterij. Tok krvi v venah uravnavajo zaklopke in ventili, ki omogočajo pretok krvi le v eno smer. Z ritmičnim krčenjem srčne mišice se najprej oba prekata hkrati razširita in napolnita s krvjo (diastola), takoj nato pa se močno skrčita in iztisneta kri (sistola). Ta srčni ciklus traja pri mirovanju ok. 0,8 sekund, razdelimo ga lahko na štiri faze: 1. začetna (izovolumska) faza diastole: polmesečasti zaklopki se zapreta. Slišen je drugi srčni ton, t. i. zapiralni ton (zvonek in kratek); pred naslednjim srčnim tonom je 0,5-sekundni premor 2. polnitvena faza diastole: zaklopki med preddvoroma in prekatoma se odpreta, prekati se polnijo s krvjo 3. izovolumska faza sistole: ti zaklopki se zapreta; sliši se prvi srčni ton (zamolkel in dolg); temu sledi 0,3-sekundni premor pred naslednjim (drugim) srčnim tonom 4. iztisna faza sistole: semilunarni zaklopki se odpreta, kri teče iz srca v pljučno arterijsko deblo in velike telesne arterije. Hkrati se preddvori ponovno polnijo s krvjo. Človeško srce (cor) je sestavljeno iz dveh preddvorov (atrijev) in dveh prekatov (ventriklov). V desni preddvor se iztekajo vene telesnega ali sistemskega srčnega obtoka – zgornja in spodnja vena kava – v levi preddvor pa vene pljučnega krvnega obtoka. Pretok krvi med preddvori in prekati uravnavata preddvorno-prekatni (atrioventrikularni) srčni zaklopki: desno trikuspidalna zaklopka s tremi loputkami, levo bikuspidalna zaklopka z dvema loputkama. Iz desnega prekata se izliva kri skozi pulmonalno zaklopko v pljučno arterijo in po njej v pljuča. Iz levega prekata teče kri skozi aortno zaklopko v veliko telesno odvodnico ali aorto in od tam v vse telesne organe in tkiva. Izmenjava snovi med materjo in plodom poteka prek posteljice. Sveža, s kisikom bogata kri teče po popkovnici v plodov krvni obtok, kjer se pomeša z izrabljeno krvjo, v kateri je malo kisika. Ta mešana kri vsebuje še vedno dovolj kisika, da lahko oskrbuje plod. Ko po rojstvu otrok zadiha s pljuči, se delovanje krvnega obtoka popolnoma spremeni. Embrionalna odprtina v predelni steni preddvorov in vod med pljučno arterijo in aorto se zapreta. S tem se ustvarita ločena krvna obtoka: telesni ali sistemski (leva polovica srca – telo – desna polovica srca) in pljučni krvni obtok (desna polovica srca – pljuča – leva polovica srca). Avtor Milan Klima
Dostopnost