planota (visoka planota, višavje, plato), razmeroma raven svet (ravnina) z majhno reliefno amplitudo v večjih nadmorskih višinah (npr. Pokljuka 1200–1300 m nad morjem, Tibetansko višavje 4500–5000 m nad morjem).

Sorodna gesla: fjel | ravnina


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek