alegorija (prispodoba, grško allegorein, ‘drugače povedati’), 1. likovna umetnost:s podobo opisan pojem, potek ali stanje (npr. usmiljenje, vojna, melanholija), večinoma s personifikacijo (smrt kot okostnjak s koso, strah kot furija ipd.).
Sorodna gesla: Baldung, Hans | barok | personifikacija2. književnost:simbolično prikazovanje in oblikovanje pojmov ali miselnih tokov z nizanjem metafor, pogosto tudi personifikacija naravnih pojavov, lastnosti ali predstav. Priljubljena v antiki in srednjem veku (Gottfried von Straßburg), v renesančni in reformacijski književnosti poučno in satirično uporabljena, posebno pogosta v baročni književnosti in gledališču ter v pietizmu.