alegorija (prispodoba, grško allegorein, ‘drugače povedati’),
1. likovna umetnost: s podobo opisan pojem, potek ali stanje (npr. usmiljenje, vojna, melanholija), večinoma s personifikacijo (smrt kot okostnjak s koso, strah kot furija ipd.).

Sorodna gesla: Baldung, Hans | barok | personifikacija
2. književnost: simbolično prikazovanje in oblikovanje pojmov ali miselnih tokov z nizanjem metafor, pogosto tudi personifikacija naravnih pojavov, lastnosti ali predstav. Priljubljena v antiki in srednjem veku (Gottfried von Straßburg), v renesančni in reformacijski književnosti poučno in satirično uporabljena, posebno pogosta v baročni književnosti in gledališču ter v pietizmu.

Sorodna gesla: alegoreza | Gottfried von Straßburg | metafora | Physiologus


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek