lituus [latinsko, lítuus],
1. splošno: v starem Rimu ukrivljena palica avgurov, ki so jo pri avspicijih uporabljali za določitev posvečenega območja (templum kot »območje opazovanja«).

Sorodna gesla: avguri | avspicija
2. glasba: starorimski bojni signalni rog, na enem koncu v obliki kljuke zakrivljen v zvočni lijak; v 16./17. st. označitev za ukrivljeni rog, v 18. st. za kornet.

Sorodna gesla: kornet | rimska glasba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek