Mannheim [mánhajm], mesto v Nemčiji, upravno, šolsko, kulturno središče zvezne dežele Baden-Württenberg, v Zgornjerenskem nižavju, ob sotočju Rena in Neckarja, 310.000 preb.; eno največjih nemških rečnih pristanišč; načrtno zasnovano jedro v obliki šahovnice, knežja rezidenca v baročnem slogu (1733–60), stara mestna hiša (1701–11), orožarna (1777–78, danes muzej), zvezdarna (1772–79), vodni stolp (1889, simbol mesta); univerza (1907, univerza od 1967); pomembno pretovarjališče za mineralna olja, premog, gradbeni material, žito v j. Nemčiji; z mestoma Ludwigshafen am Rhein in Heidelberg sestavlja gospodarsko zelo razvito urbano aglomeracijo; prometno križišče; naftovod Marseille–Karlsruhe. Strojna, avtomobilska, kemijska, elektroindustrija; številne posojilnice, zavarovalnice, trgovske hiše.
Zgodovina: 766 prvič omenjeno kmečko naselje; volilni knez Friderik IV. (1606) je dal postaviti trdnjavo. V tridesetletni vojni (1622) in pfalški nasledstveni vojni (1689) uničeno, 1698 začetek obnove, še danes ohranjen tloris. Po preselitvi knežjega dvora iz Heidelberga v Mannheimu 1720–78 rezidenca pfalških volilnih knezov, 1803 je pripadlo deželi Baden.
Dostopnost