pulz [latinsko],
1. medicina: tlačni val, ki se sinhrono z utripom srca širi po elastičnih arterijah in ob vsakem srčnem utripu povzroči kratkotrajno razširitev večjih arterij; v venah le ob bolezenskih stanjih (npr. pri okvarah srčnih zaklopk). Pulz lahko otipamo s prstom na površinskih arterijah, zlasti na koželjnični arteriji nad zapestjem. Na podlagi podatkov o frekvenci, ritmičnosti, prostornini, hitrosti pulznega vala lahko ugotovimo, kakšno je splošno stanje krvnega obtoka (krvni tlak). Normalna frekvenca pulza (pri odraslih) je 60–80 utripov v minuti, poveča se pri zvišani telesni temperaturi, srčnih boleznih, telesnih obremenitvah, razburjenosti. Znižanje pulza na 40–60 utripov v minuti je pri športnikih še normalno.

Sorodna gesla: antiaritmiki | elektrokimografija | krvni tlak | pulzacija | sfigmograf | srce | srčna frekvenca
2. elektrotehnika: periodični niz impulzov ali skupin nihanj, ki jih označujejo amplituda, ničelna faza, frekvenca in oblika impulza. Pomembne oblike pulza, ki se pogosto pojavljajo v elektrotehniki, so: pravokotni impulz, funkciji cos2 α ustrezni pulz in nihajni pulz.

Sorodna gesla: interval | pulzni generator | takt


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek