Normani (Vikingi), severnogermanski pomorščaki in osvajalci 8.–11. st., ki so plenili in trgovali po Skandinaviji in po vsej Evropi in zasnovali vrsto samostojnih državic. Konec 8. st. so začeli ropati po irskih, britanskih in celinskih obalah, 885 so danski Normani osvojili angleške dežele sv. od črte London–Chester. Med vladavino Knuta I. in njegovega sina (1016–42) so obvadovali celo Anglijo. Sredi 9. st. so se izkrcali tudi na v. obali Irske, hkrati pa redno ogrožali francoske dežele (po rekah večkrat prodrli tudi v notranjost). Opustošili so Rouen, Nantes, Pariz in nemški Hamburg. Ropanja in pustošenja so se deloma polegla šele konec 9. st., ko so začeli delno poselitev Normandije. Normani so prinesli francoski jezik in kulturo v Anglijo in tudi tam pokazali svojo nadarjenost za ustanovitev strogo organiziranih držav. 874 so norveški Normani dosegli Islandijo, 986 pa z. obalo Grenlandije; ok. 1000 so odkrili Severno Ameriko (Vinlandija). 1016 so Normani iz Normandije priskočili na pomoč langobardskim knezom v spopadih s Saraceni in stopili v službe pri različnih italijanskih oblastnikih. Od sredine 11. st. so osvajali grške posest in langobardske kneževine v j. Italiji in Arabcem 1061–91 iztrgali Sicilijo. Pod Rogerjem II. sta se j. Italija in Sicilija združili v skupno kraljestvo Neapelj-Sicilija. Švedski Normani, imenovani Varjagi, pa so svojo državo (proti koncu 9. st.) ustanovili v okolici Kijeva (Rurik) in imeli tesne stike z Bizancem.
Dostopnost