• Išči po:
Avstrija (Österreich, uradno ime Republik Österreich, Republika Avstrija), zvezna država v srednji Evropi, t. i. celinska država (brez izhoda na morje) na območju Alp in Podonavja.

časovni pas srednjeevropski čas, poletni čas
površina 83.853 km2 (brez Bodenskega jezera, ki meri 63 km2); razdalja Z–V 573 km, S–J 35 do 294 km
prebivalstvo 8,1 mln., 97 preb./km2, letna rast 0,2 %, življenjska doba 78 let
glavno mesto Dunaj, 1,6 mln. preb., 172 m nad morjem, ob Donavi, na severozahodnem robu Dunajske kotline
upravna razdelitev 9 zveznih dežel (z glavnim mestom Dunaj) s 15 mestnimi in 84 deželnimi okrožji
članstvo v organizacijah OZN (od 1955), Svet Evrope, EU (od 1995), OECD, OVSE
uradni jezik nemški; na J in JV tudi slovensko, hrvaško in madžarsko govoreče narodne manjšine
denarna enota evro (oznaka EUR)


Naravne razmere
Skoraj dve tretjini ozemlja ležita v Vzhodnih Alpah (s Severnimi, Centralnimi, Južnimi Alpami) in na njihovem obrobju. Državna meja poteka po osrednjem grebenu Alp od Z čez Vorarlberg in Tirolsko do Visokih Tur (Birnluckn). Najvišji vrh je Großglockner (3797 m). Na J avstrijske Koroške poteka meja po grebenu Južnih Alp (Karnijske Alpe, Karavanke). Vzhodne Alpe se proti V znižujejo in so močneje razčlenjene v manjše skupine, prekinjene z vmesnimi kotlinami (Dunajska, Celovška, Graška kotlina). Vzhodno obrobje Alp se nadaljuje z nizkim terciarnim gričevjem (Gradiščanska, vzhodnoavstrijska gričevnata pokrajina). Severno od Alp je alpsko predgorje, ki sega približno do Donave in ga sestavljajo večinoma ledenodobni nanosi izpod alpskih ledenikov. Terciarno je tudi gričevje na SV spodnjeavstrijskega Weinviertla, ki je predgorje Karpatov. Zahodno od tod sta pokrajini Waldviertel in Mühlviertel (Zgornja Avstrija), ki segata v grudasto gorstvo Češkega masiva. Večje ravnine so ob Donavi (Eferdinger Becken, Machland, Tullner Feld, Marchfeld) in Nežiderskem jezeru, ki pokrajinsko že spada v Malo madžarsko nižino (Kisalföld). Zgodovinsko jedro sta Notranja Avstrija in v. alpsko predgorje. Večji del površja odvodnjava neposredno Donava, jv. del pa posredno Mura in Drava. Donava teče po avstrijskem ozemlju v dolžini 350 km in je plovna v vsem toku. Načrtovana je veriga elektrarn po vsem njenem toku v Avstriji. Vorarlberg odmaka Ren. Manjši del Waldviertla in Mühlviertla (Lainsitz) spada v porečje Labe. Salzkammergut in avstrijska Koroška sta bogata z jezeri.
Avstrija ima srednjeevropsko prehodno podnebje, atlantski vpliv se umika vse večjemu celinskemu. V višjih legah je podnebje gorsko. Količina padavin se proti V zmanjšuje (Feldkirch, Vorarlberg, 1150 mm, Dunaj 650 mm na leto), temperaturne razlike med zimo in poletjem v tej smeri naraščajo (povprečna januarska in julijska temperatura v Feldkirchu –2 in 17,5 °C, na Dunaju –1,5 in 20 °C). V gorskih dolinah in kotlinskih legah so pozimi pogosta jezera hladnega zraka (toplotni obrat). Pojav fena je značilen za vse gorsko območje. Zaradi reliefne in podnebne raznolikosti je rastje mnogovrstno. Prevladujeta iglasti (smreka, ruševje, jelka, macesen) in mešani gozd, listnatega je več na V in na manjših nadmorskih višinah. Gozdna meja je na pribl. 1600–2200 m (macesen, cemprin, rušje), višje (do ok. 2500 m) je pas gorskih travnikov. V v. obrobnih pokrajinah je rastje panonsko (hrast, pravi kostanj, stepska resa).

Prebivalstvo
98 % avstrijskega prebivalstva je nemško govorečega. Preostali prebivalci so Slovenci (na j. Koroškem in j. Štajerskem), Hrvati, Madžari in Romi (na Gradiščanskem), na Dunaju je majhna narodna manjšina Čehov in Slovakov; pravni status teh etničnih skupin ureja zvezni zakon. Delež tujcev v primerjavi s stalnim prebivalstvom je 6,5 % (ok. 500.000, večinoma predvsem Turki, Hrvati, Srbi in Bošnjaki). V minulem desetletju je število prebivalcev komajda še naraščalo, v nekaterih letih je celo upadalo. Najgosteje poseljena območja so Dunajska kotlina, alpsko predgorje in večje alpske doline. Na Dunaju živi ok. 20 % prebivalcev, v deželnih glavnih mestih Gradec, Linz, Salzburg in Innsbruck 9 %; mestnega prebivalstva je 56 %. Ok. 78 % Avstrijcev je rimskokatoliške veroizpovedi, 5 % je protestantov (na Gradiščanskem 15 %, na Koroškem 11 %), pretežno augsburške veroizpovedi, 8 % drugih veroizpovedi, 9 % ateistov.
S šolsko zakonodajo iz 1962 in nazadnje 1974 so bile na novo organizirane obvezne, srednje in visoke šole; končana je reforma visokega šolstva (1966 in 1975). V splošno šolsko obveznost do 15. leta sodijo štirje letniki osnovne šole, štirje letniki višje osnovne šole in letnik politehničnega pouka. Splošno višješolsko izobraževanje je osemletno šolanje v gimnaziji ali realni gimnaziji s štiri- oz. petletnimi smermi. Visokošolske ustanove: šest univerz (Dunaj, Gradec, Innsbruck, Salzburg, Linz, Celovec), dve tehnični univerzi (Dunaj, Gradec), montanistična univerza (Leoben), veterinarska univerza (Dunaj), ekonomska univerza (Dunaj) in univerza za agronomijo (Celovec), šest umetniških akademij (tri na Dunaju, po ena v Gradcu, Salzburgu in Linzu), 26 učiteljišč, 44 poklicnih šol ali akademij.

Državna ureditev
Avstrijska zvezna ustava iz 1.10.1920 oz. različica iz 1929 je spet začela veljati 1945. Demokratično parlamentarno republiko vodi zvezni predsednik, neposredno izvoljen za šest let. Predsednik imenuje zvezno vlado in skliče državni zbor. Državni zbor (183 neposredno izvoljenih poslancev) ima zakonodajno funkcijo skupaj z zveznim svetom (63 članov, zastopnikov deželnih zborov). Oba sestavljata zvezni parlament. Zvezni svet ima načelno pravico do odložilnega veta za sprejete zakonske sklepe državnega zbora.

Upravna ureditev
V devetih avstrijskih zveznih deželah imajo deželni zbori zakonodajno funkcijo (odločajo o deželnih vprašanjih) in volijo deželne vlade. Dežele so razdeljene na okraje in mesta s samostojno upravo; vodijo jih okrajni glavarji oz. župani.

Avstrija: zvezne dežele (2001)

zvezne dežele površina preb.
(km2) (v 1000)
Dunaj 415 1550
Gradiščanska 3966 278
Koroška 9533 559
Salzburg 7154 515
Spodnja Avstrija 19.172 1546
Štajerska 16.388 1183
Tirolska 12.647 674
Vorarlberg 2601 351
Zgornja Avstrija 11.980 1377
zvezno območje 83.856 8033


Gospodarstvo
Avstrija ima sodobno gospodarsko strukturo. Narodno gospodarstvo je zasebno, vlada pa lahko vpliva na njegov razvoj z zakoni in obsežno zvezno posestjo (bazične industrijske panoge, najpomembnejša industrija, nekaj velikih bank). Delež zaposlenih stalnih prebivalcev je 45 %; nezaposlenih je 5 %. Zaposlenost po gospodarskih panogah: kmetijstvo in gozdarstvo 7 %; industrija, predelovalna obrt, rudarstvo, oskrba z energijo, gradbeništvo 38 %; trgovina, promet, gostinstvo, turizem 25 %; druge storitvene dejavnosti 30 %. Ok. 20 % je obdelovalne zemlje in vrtov, 25 % travnikov in pašnikov (skupaj z gorskimi pašniki), ok. 40 % gozdnih površin. Danes zadovoljijo avstrijski kmetijski obrati skupaj ok. 110 % domačih potreb po hrani. V gričevnatem svetu na V in S so glavni pridelki žito, krompir in sladkorna pesa, krmne rastline, vino (Weinviertel, Wachau, Gradiščanska), sadje (Štajerska, Gradiščanska, alpsko predgorje). V alpskem svetu in delno v alpskem pregorju prevladujeta mesna in mlečna živinoreja. Pomembno je gospodarjenje z gozdovi. Iglavci sestavljajo 87 % gozdnih sestojev. Štajerska in Koroška sta pomembni dobaviteljici lesa. Rudarstvo je vsestransko: rjavi premog (Štajerska, Hausruck), nafta, zemeljski plin (Dunajska kotlina, zgornjeavstrijsko alpsko predgorje); železovo rudo kopljejo v Zgornji Avstriji, svinec in cink na Koroškem, grafit v Spodnji Avstriji in na Štajerskem, magnezit na Koroškem, Štajerskem, Tirolskem, volfram v Salzburgu, sol v Salzkammergutu. Industrijska središča so v Dunajski kotlini, Zgornji Štajerski, alpskem predgorju (posebej Sankt Pölten, Linz), dolini Rena in okolici Gradca.
Najpomembnejše industrijske veje so živilska industrija, industrija nasladil, tekstilna, kemijska, elektroindustrija, elektronska, strojna industrija, industrija vozil, železarska, kovinska, lesnopredelovalna industrija; 75 % električne energije proizvedejo hidroelektrarne. Daleč najpomembnejši zunanjetrgovinski partner je Nemčija (več kot 43 % pri uvozu, 38 % pri izvozu); sledijo Italija, Švica, Francija, Japonska, ZDA oz. države članice OECD nasploh. Zaradi sestave zunanje trgovine in zemljepisne lege so za Avstrijo zanimivi še tradicionalni trgi v v. Evropi. Pri tem mora upoštevati obveznosti, ki jih je sprejela z izjavo o nevtralnosti. Glavno izvozno blago so stroji, elektroaparati, železo in jeklo, kovinski, kemijski izdelki, les, papir in lepenka, tekstil, električna energija, živina in živilski izdelki; uvaža predvsem stroje, vozila, elektrotehnične in kemijsko-farmacevtske izdelke, mineralna goriva, živila, oblačila, rude, kovine. Turističnih prenočitev je več kot 120 mln. na leto; dobre tri četrtine turistov je tujih (največ iz Nemčije). Najpomembnejši turistični kraji so na Tirolskem, v Salzburgu, na Koroškem; poleg poletnega in zimskega turizma v Alpah je vse pomembnejši mestni turizem.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 193,5 mlr. USD, 23.860 USD na prebivalca
delež po panogah (2001) kmetijstvo 2 %, industrija 29 %, storitvene dejavnosti 69 %
uvoz (2001) 73 mlr. USD
izvoz (2001) 70 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 12,1 mlr. USD


Promet
Avstrija leži na prometnem stičišču z. in v. Evrope ter S in J celine, zato ima gosto prometno omrežje. Tudi najbolj oddaljene in odročne alpske doline in ledeniške pokrajine so prometno dostopne. Dolžina železniških prog je ok. 6100 km. Skupna dolžina regionalnih cest je 35.500 km, številne med njimi so visokogorske; skupna dolžina avtocest je dobrih 1500 km, predvidena dolžina novih tras 1665 km. Avstrija je tranzitno preobremenjena država. Več težkega tovornega prometa naj bi se preusmerilo na železnico po zgraditvi 55 km dolgega brennerskega predora. Donava je edina plovna reka za velike ladje. Največje izmed šestih potniških letališč je dunajsko, Schwechat.

Zgodovina: avstrijska zgodovina.

Umetnost: avstrijska književnost, avstrijska umetnost.

Sorodna gesla: A | alpsko predgorje | avstrijska književnost | avstrijska umetnost | avstrijska vinorodna območja in vina | avstrijska zgodovina | Češki masiv | Dunaj | Nemška Avstrija | Notranja Avstrija | Salzkammergut | srednja Evropa | Vzhodna marka | Vzhodne Alpe


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek