beneventana, pisava, ki se je v južnoitalijanskih samostanskih skriptorijih razvila iz italijanske polkurzive v posebno knjižno pisavo, zelo lomljeno in oglato; najpomembnejši središči beneventane sta bila samostana Monte Cassino in Bari, po katerih se imenujeta glavni različici beneventane. Ok. 800 je beneventana prišla v Dalmacijo; pisava, ki je bila omejena le na j. Italijo in Dalmacijo, je izginila do 15. st.

Sorodna gesla: pisava


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek