sekrecija [latinsko],
1. fiziologija: izločanje žleznih produktov: 1. zunanja sekrecija, izločanje iz žlez z izvodili na kožo, v prebavila in sečila (npr. znoj, loj, prebavni encimi, želodčna kislina, žolč, seč); sekret, ekskrecija; 2. notranja sekrecija, izločanje v kri (hormoni, inkret), pri človeku zlasti hipofiza, ščitnica, obščitnice, trebušna slinavka, nadledvični žlezi in spolne žleze; delovanje teh žlez je medsebojno prepleteno. Žleza z zunanjo in notranjo sekrecijo je npr. trebušna slinavka. Sekrecija lahko poteka z oddajanjem tekočega ali gostega izločka, celičnih delov ali celotnih žleznih celic.

Sorodna gesla: čustvo | ekskrecija | endokrine žleze | hipofiza | hormoni | hormonski preparati | inkret | nadledvični žlezi | obščitnice | sekret | spolne žleze | ščitnica | trebušna slinavka | žleze
2. geologija: zapolnitev praznih prostorov v kamninah z minerali, nastalimi v tekočinah, ki pritečejo iz obdajajoče kamnine; to so druze, geode in žile.

Sorodna gesla: druza | geoda | žile


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek