zasedbena območja, deli Nemčije, ki so jih po drugi svetovni vojni v Nemčiji in Avstriji zasedli zmagoviti zavezniki. V Nemčiji so po sporazumu 5.6.1945 nastala: 1. britansko zasedbeno območje: Hamburg, Spodnja Saška, Schleswig-Holstein, Severno Porenje-Vestfalija; 2. ameriško zasedbeno območje: Bremen, Bavarska, Hessen, s. Württemberg in s. Baden; 3. francosko zasedbeno območje: Porenje-Pfalz z Rheinhessnom, Trierjem in Koblenzem, j. Württemberg in j. Baden, Lindau; 4. sovjetsko zasedbeno območje: Brandenburg, Mecklenburg, Turingija, Saška, Saška-Anhalt. Berlin je bil razdeljen na štiri območja. 1.1.1947 sta se ameriško in britansko zasedbeno območje združila v dvojno območje, marca 1948 se je pridružilo še francosko zasedbeno območje. Nekdanja nemška ozemlja v. od črte Odra-Nisa niso veljala za zasedbena območja (nemška zgodovina). – V sporazumu julija 1945 so štiri zavezniške sile razdelile Avstrijo na štiri zasedbena območja: 1. francosko zasedbeno območje: Vorarlberg in Severna Tirolska; 2. britansko zasedbeno območje: v. Tirolska, Koroška, Štajerska; 3. ameriško zasedbeno območje: Salzburg, Zgornja Avstrija j. od Donave; 4. sovjetsko zasedbeno območje: Mühlviertel, Spodnja Avstrija, Gradiščanska. V glavnem mestu Dunaj je vsaka sila zasedla po eno območje, prvi okraj (mestno središče) pa so upravljale skupaj.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | dvojno zasedbeno območje | nemška zgodovina | Odra–Nisa | pariška konferenca | vojaška vlada


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek