VMRO (kratica za Vnatrešna makedonska revolucionarna organizacija), tudi Vnatrešna makedono-odrinska revolucionarna organizacija (kratica VMORO), makedonsko tajno revolucionarno združenje, ustanovljeno novembra 1893; sedež v Solunu; ob koncu 19. in v začetku 20. st. si je prizadevalo za avtonomijo Makedonije (G. N. Delčev). VMRO je začel oborožen upor proti turški oblasti; vrhunec v neuspešni ilindenski vstaji (1903); po tej se je desno krilo VMRO povezalo z bolgarskimi vrhovisti; po razglasitvi neodvisnosti Bolgarije (1908; Bolgarija, zgodovina) so se preoblikovali v stranko; levo krilo je večkrat poskušalo oživiti organizacijo, a ni bilo uspešno. Po balkanskih vojnah je VMRO obnovil teroristično delovanje in si prizadeval za novo razmejitev, ugodnejšo za Bolgarijo. Po prvi svetovni vojni je VMRO postal pomemben dejavnik v bolgarski notranji politiki; sodeloval je v uboju predsednika vlade A. Stambolijskega (1923) in nadaljeval teroristično dejavnost v Jugoslaviji; v sodelovanju s hrvaškimi ustaši mdr. oktobra 1934 izvedel atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra I.; 1934 je bila organizacija (razcepila se je na dve frakciji) tudi v Bolgariji prepovedana in razpuščena. Ime VMRO uporablja makedonska stranka, ustanovljena ob koncu 80. let.
Dostopnost