• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Mauritius ([mavrícius], uradno ime Republic of Mauritius, Republika Mauritius), otoška država v Indijskem oceanu, ok. 800 km v. od Madagaskarja; poleg glavnega otoka Mauritiusa še 560 km proti v. ležeči otok Rodrigues ter 400 oz. 950 km severneje ležeči otočji Cargados-Carajos in Agalega.

časovni pas srednjeevropski čas + 3 ure
površina 2040 km2, S–J na glavnem otoku 60 km
prebivalstvo 1,2 mln., 576 preb./km2, letna rast 1,0 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Port Louis, 144.000 preb., v zalivu na severozahodu otoka Mauritius
upravna razdelitev 9 okrožij na Mauritiusu; otok Rodrigues (104 km2) in preostali otoki (76 km2)
članstvo v organizacijah OZN (od 1968), Britanska skupnost narodov, AU, AKP
uradni jezik angleški; govori se tudi francoski; pogovorna jezika kreolska francoščina in hindustanski jezik
denarna enota rupija (oznaka MUR)


Naravne razmere
Otok Mauritius je vulkanskega izvora in skoraj v celoti obdan s koralnim grebenom. V notranjosti otoka je ok. 600 m visoka osrednja planota, posamični vrhovi do 826 m. Tudi Rodrigues je vulkanskega nastanka. Podnebje je tropsko oceansko s povprečno letno temperaturo 23 °C; v deževni dobi (december–junij) so pogosti tropski viharji. Nekdanji tropski deževni gozd je skoraj v celoti uničen, le v višjih legah so še ohranjeni naravni bambusovi gozdovi.

Prebivalstvo
Večina prebivalcev je potomcev indijskih plantažnih delavcev, ki so se priselili v 19. st. (Indo-Mavricijci); četrtina je kreolov (tj. afriškega ali malgaškega izvora in mešancev), 3 % Kitajcev ter nekaj tisoč Evropejcev (predvsem Francozi). Etnična pestrost se izraža tudi v verski sestavi prebivalstva: 34 % hindujcev, 30 % kristjanov (predvsem katoličanov), 17 % muslimanov, 4 % budistov. Čeprav osnovno šolanje ni obvezno, je delež nepismenih za afriške razmere nizek (16 %). 1967 so ustanovili svojo univerzo.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1968 je bil Mauritius demokratična parlamentarna država v okviru Britanske skupnosti narodov. Po spremembi ustave decembra 1991, ki je začela veljati marca 1992 z razglasitvijo republike, ima predsednik države, izvoljen za pet let na predlog ministrskega predsednika, predvsem svetovalne naloge. Zakonodajni organ je narodna skupščina s 70 poslanci. Sodstvo temelji na francoskem in britanskem pravu.

Gospodarstvo
Z ustanovitvijo prostega carinskega območja za izvozno usmerjeno industrijo in s pospeševanjem turizma je tej otoški državi uspelo popestriti gospodarsko sestavo, ki je bila prej enostransko usmerjena v pridelovanje sladkornega trsta. Kljub temu je sladkorni trst še vedno najpomembnejši pridelek, tako da primanjkuje površin za pridelovanje osnovnih živil (riž, koruza, maniok, sladki krompir). Poleg sladkorja izvažajo čaj in tobak. Pomembno je ribištvo. Med pretežno tujimi industrijskimi podjetji, ki jim nudijo precejšnje investicijske ugodnosti, prevladujeta tekstilna in obutvena industrija, ki prinašata tudi največ deviz. Tretja najpomembnejša dejavnost je turizem. Glavno pristanišče je Port Louis. Letališče Plaisance v jv. delu otoka so razširili za potrebe mednarodnega letalskega prometa.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 4,5 mlr. USD, 3860 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena) kmetijstvo 6 %, industrija 33 %, storitvene dejavnosti 61 %
uvoz (2001, ocena) 2 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 1,6 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 2,3 mlr. USD


Zgodovina
Mauritius je ok. 1510 odkril Portugalec Pedro de Mascarenhas; 1598 so otok zasedli Nizozemci in ga imenovali po prvem državnem namestniku Mavriciju Oranskem. 1715 je otok zasedla Francija in ga poimenovala Île de France; 1810 je otok pripadel Veliki Britaniji. 1966 je z novo ustavo Mauritius dobil avtonomijo in 12.3.1968 samostojnost v okviru Britanske skupnosti narodov. V 70. letih so izbruhnili socialni nemiri. 12.3.1992 je bila razglašena republika, toda Mauritius ostaja član Britanske skupnosti narodov. Vlado vodi od 1995 ministrski predsednik Navin Ramgoolan (predsednik Mavricijske delavske stranke, PTM); na volitvah decembra 1995 si je večino sedežev v parlamentu zagotovila koalicija PTM in MMM (Militantno gibanje Mauritiusa). Septembra 2000 zmaga koalicije MMM in Socialistične militantne stranke. Po dogovoru je bil premier do 2003 Anerood Jugnath, potem pa Paul Berenger.

Sorodna gesla: Agalega | Cargados-Carajos | dronte | Maskareni | Mavricij Oranski | Port Louis | Rodrigues


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek