nacionalizacija (podržavljenje), prenos lastnine nad določenimi zemljišči, objekti ali pravicami na državo, če je to v posebnem interesu države (razlastitev veleposestnikov, velikih podjetnikov ipd.) ali v interesu boljše oskrbe prebivalstva, npr. javni prevoz, občila, banke, zdravstvo, šolstvo, podjetja za oskrbo, industrijske surovine (rudarstvo, oglarstvo idr.; javna podjetja). Nacionalizacija je običajno milejša oblika razlastitve zasebnikov v korist države od socializacije. – Nacionalizacijo (brez odškodnine) so v velikem obsegu izvajale socialistične države, nacionalizacijo posameznih gospodarskih panog z odškodnino prvotnim lastnikom pa prva desetletja po drugi svetovni vojni tudi nekatere levičarske vlade z. demokratičnih držav. V Sloveniji so 1919–23 izvedli delno nacionalizacijo tujih podjetij. Ob koncu druge svetovne vojne je država najprej zaplenila italijansko, nemško, avstrijsko in madžarsko premoženje in imetje obsojenih sodelovanja z okupatorji; 1946 in 1948 je bilo nacionaliziranih 99 % gospodarskih podjetij (lastniki niso dobili nadomestila), 1958 še nacionalizacija najemnih zgradb in gradbenih zemljišč. Od 1991 tudi v RS poteka postopek denacionalizacije.
Dostopnost