panenteizem [grško, ‘nauk o univerzumu v Bogu’], najprej hinduistično pojmovanje Boga kot osebe, ki zajema celoten svet kot del samega sebe. Panenteizem je bil značilen predvsem za romantiko.

Sorodna gesla: panteizem | teizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek