punske vojne, tri vojne med Rimljani in Kartažani (Punci) za prevlado v srednjem in zahodnem Sredozemlju. V prvi punski vojni za Sicilijo (264–241 pr. n. š.) so Rimljani s svojim prvim in za to priložnost zgrajenim bojnim ladjevjem (z mostiči za pritegovanje ladij) 260 pri Milah (Duilij), 256 pri Enkomu na J Sicilije (z zmago so si izsilili prehod v Afriko, od tam pa so se vrnili brez uspeha) in končno v odločilni bitki pred Egatskimi otoki 241 (Lutacij Katul) uspeli premagati Kartažane. Kartagina se je morala odreči Siciliji; ta je 227 postala prva rimska provinca, obenem z otokoma Sardinijo in Korziko, ki so ju Kartažanom iztrgali 238/237. Ker so se Kartažani nato razširili v Španiji, se je začela druga punska vojna (218–201 pr. n. š.); kljub Hanibalovemu hitremu in uspešnemu napredovanju proti Italiji (prehod s sloni čez Alpe; bitka pri Kanah, 216), so bili Kartažani tam od 215 oslabljeni; 212 so Sirakuze, ki so bile prestopile na punsko stran, padle v rimske roke. Hanibalov pohod nad Rim 211 je propadel in Rimljanom ni mogel preprečiti obleganja in zavzetja Capue. Hanibalov brat Hasdrubal je v bitki pri Metavru 207 padel, Hanibal pa se je moral 203 umakniti nazaj v Afriko. Medtem je Scipion starejši 206 Kartažane pregnal tudi iz Španije, 204 pristal v Afriki in 202 premagal Hanibala v bitki pri Zami. Kartagina je izgubila vse zunanje posesti, ladjevje in pravico do samostojne zunanje politike. Ko se je Kartagina uprla Masinisovi ekspanziji, jo je Rim v tretji punski vojni (149–146 pr. n. š.) napadel (Katon starejši), 146 jo je Scipion mlajši zavzel in porušil do tal.