Termania - Veliki splošni leksikon

živali, živa bitja, ki so (v nasprotju z rastlinami) v prehrani odvisna od organskih snovi (heterotrofen); njihove celice nimajo trdne celične stene. Drugi bistveni znaki (pri nižjih živalih izraženi le deloma): mišice za hitro gibanje; prosto gibanje v prostoru; izoblikovanje čutil, predvsem na sprednjem delu telesa (glava); živčne poti za prenos vzburjenja z nadrejenimi središči. Spomin in zmožnost učenja višjih živali omogočata smiselno vedenje. Nekateri enoceličarji (bičkarji) lahko živijo kot živali ali kot rastline (zmožnost fotosinteze in prebavljanja) in so tako most med rastlinami in živalmi. Pri mnogoceličarjih so se zaradi heterotrofnega načina prehranjevanja razvili prebavni organi z veliko notranjo površino.
V Sloveniji je zaradi geografske raznolikosti pester tudi živalski svet; znanih ok. 15.000 vrst živali (več kot 1 % od vseh opisanih). Na alpskem in dinarskem območju veliko endemičnih vrst (endemit), posebej med živalmi, ki žive skrite (v tleh, podzemlju, izvirih): drobni polžki, dvojnonoge, jamski hroščki, pajki in izopodni raki, med vretenčarji belokranjski črni močeril (človeška ribica). Nekatere primerke divjadi (rjavega medveda) celo izvažajo, etnološki običaji so povezani s polhom. Med ribami je posebnost soška postrv. Med domačimi živalmi so avtohtone pasme: bovška ovca, jezersko-solčavska ovca (»očalarka«) in istrska pramenka, med psi kraški ovčar, posavski, istrski in alpski gonič, krškopoljska svinja, svetovno znani konj lipicanec, ljutomerski kasač, štajerka (štajerska kokoš), že dolgo pa je v svetu znana tudi kranjska čebela.

Živalski sistem
Naš sistem živalskega sveta je povzet po J. Hadžiju. V njem so podkraljestva in debla le razvojne stopnje. Uporabljamo ga kot enega od možnih sistemov, novi izsledki molekularnih filogenetskih analiz pa lahko vplivajo na njegove spremembe (v oklepajih približno število vrst).

podkraljestvo praživali (Protozoa) (27.000)
			razred bičkarji (Flagellata)
			razred korenonožci (Rhizopoda)
			razred trosovci (Sporozoa)
			razred migetalkarji (Ciliata)

podkraljestvo parazoji (Parazoa) (5000)
	deblo spužve (Porifera) (5000)
	deblo plakozoji (Placozoa) (2)

podkraljestvo pravi mnogoceličarji (Metazoa)
	deblo nečlenarji (Ameria)
		poddeblo ploskavci (Plathelminthes) (16.000)
			razredi vrtinčarji, sesači, trakulje (? ortonektoidi, knidosporiji)
		poddeblo ožigalkarji (Cnidaria) (10.000)
		poddeblo rebrače (Ctenophora) (80)
		poddeblo čaškarji (Kamptozoa) (150)
			razredi trebuhodlačniki, kotačniki, gliste, žive niti, ježerilci
		poddeblo mehkužci (Mollusca) (50.000)
			razredi brezlupinarji, hitoni, polži, školjke, glavonožci
		poddeblo nitkarji (Nemertina) (900)
	deblo mnogočlenarji (Polymeria)
		poddeblo kolobarniki (Annelida) (7000)
			razredi mnogoščetinci, maloščetinci, pijavke, ježerepi
		poddeblo pačlenonožci (Parathropoda) (400)
			razreda krempljičarji, tihotapke
		poddeblo členonožci (Arthropoda) (več kot milijon)
			razred pipalkarji (Chelicerata) (skupaj s pajkovci Arachnoidea)
			razred raki (Crustacea)
			razred stonoge (Myriapoda)
			razred žuželke (Insecta) (več kot 1,5 mln.)
	deblo maločlenarji (Oligomeria)
			razred pršivci (Sipuncula) (250)
			razred podkovnjaki (Phoronida) (20)
			razred bradači (Pogonophora) (120)
			razred ramenonožci (Brachiopoda) (300)
			razred ščetinočeljustnice (Chaetognatha) (70)
			razred mahovnjaki (Bryozoa) (4000)
			razred iglokožci (Echinodermata) (6500)
			razred peroškrgarji (Pterobranchia) (30)
			razred črevoškrgarji (Enteropneusta) (60)
	deblo strunarji (Chordonia)
		poddeblo plaščarji (Tunicata) (2100)
		poddeblo brezglavci (Acrania) (30)
		poddeblo vretenčarji (Vertebrata) (52.766)

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek