Hartmann [hártman], Eduard von, nemški filozof, *23.2.1842 Berlin, †5.6.1906 prav tam; sprejel miselne spodbude G. W. F. Hegla, A. Schopenhauerja in poznega F. .W. J. von Schellinga ter razvijal filozofski sistem, v katerem je upošteval tudi naravoslovna spoznanja; imenovan tudi »filozof nezavednega«; soutemeljitelj neovitalizma. Načelo stvarnosti je po njem »alogično« nezavedno, ki se kaže v številnih oblikah (predvsem kot volja, ki je zunaj umnosti) in iz katerega izhaja zavest (kot načelo umnosti). Cilj svetovnega dogajanja je samoodrešitev volje zunaj umnosti (Filozofija nezavednega, Philosophie des Unbewußten, 1869).
Dostopnost