• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
harmonija [grško],
1. splošno: sozvočje; ubranost (oblik, barv, zvokov itd.); skladno skupno življenje, sloga.

Sorodna gesla: disharmonija
2. filozofija: prestabilizirana harmonija, po G. W. Leibnizu ubranost med dušo in telesom oz. med vsemi substancami (ne da bi neposredno vplivale druga na drugo), ki jo je ustvaril Bog.

Sorodna gesla: Leibniz, Gottfried Wilhelm


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek