Nikaja (grško Nikaia [nikája], latinsko Nicaea [nicêja]), antično mesto v Bitiniji, na območju turškega mesta İznik; ok. 300 pr. n. š. je Lizimah starejšo naselbino preimenoval v Nikajo; nato bitinsko glavno mesto do ustanovitve Nikomedije (İzmit) 264 pr. n. š. V rimskem cesarstvu trgovsko mesto in sedež škofije. V Nikaji je bil 325 prvi (nicejska veroizpoved), 787 pa sedmi vesoljni koncil. 1081 so jo zavzeli Seldžuki, 1097 jo je osvojil Godefroy Bouillonski in jo predal Bizantincem; 1204/08–1261 politični in kulturni razcvet: rezidenca bizantinskih cesarjev (Laskarij), glavno mesto nikajskega cesarstva in sedež carigrajskega patriarha; od 1331 turško. Nekaj ostankov rimskih zgradb (stadion in gledališče iz Hadrijanove dobe); 4,5 km dolgo obzidje (za istanbulskim najbolje ohranjeno) izvira večidel iz poznorimske in zgodnjebizantinske dobe (3.–7. st.). Ostanki bazilike koncila (Hagia Sofia, 5./6. in 14. st.) in cerkve Koimisis (8. st., 1922 porušena, 1954/55 izkopana).
Dostopnost