stiskalnica,
1. tehnika: naprava ali stroj za pritiskanje z velikimi mehanskimi silami oz. za doseganje visokih mehanskih tlakov. Uporablja se za preoblikovanje obdelovancev, za kompaktiranje rahlih snovi (seno, odpadki) in stiskanje razl. plasti materialov druge na drugo. Obdelovanec je vpet v podlago (miza stiskalnice). Z zgornje strani nanj pritiska orodje, pritrjeno na zgornji, tj. gibljivi del (pah). Pri preprosti vijačni stiskalnici ali vretenski stiskalnici poganja pah vrteče se navojno vreteno, pri ročični stiskalnici oz. ekscenterski stiskalnici ročica in ročični drog, pri kolenski stiskalnici pa kolenski vzvod. Posebej visoke sile dosegajo hidravlične stiskalnice (več kot 50.000 t); podobno delujejo tudi batne stiskalnice na paro ali stisnjen zrak.

Sorodna gesla: ekstruder | globoki vlek | hidravlična stiskalnica | iztiskovalna stiskalnica | kolenski vzvod | obdelava kovin | obdelovalni stroji | pestič | stiskanje | štancanje | vreteno
2. kmetijstvo: naprava za stiskanje grozdja ali sadne drozge in pridobivanje mošta. Poznamo stiskalnice z vodoravnim ali navpičnim košem, ki so lahko glede na to, kako pritiskajo na grozdje oz. drozgo, mehanične, hidravlične ali pnevmatične.

Sorodna gesla: pecljalnik
3. tisk: tiskarski stroji.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek