metulji (Lepidoptera), red žuželk, ok. 100.000 vrst; živijo v vseh delih sveta, razen na Antarktiki. Metulji imajo po dva para kožnatih kril, prepletenih s trahejami (razpon kril od 2 mm do več kot 320 mm); obarvanost in vzorce ustvarjajo majhne pravilno razporejene luske (squamulae); izjema so steklokrilci. Dišavne luske omogočajo srečanje obeh spolov, posebej pri nočnih metuljih; pri samčkih nočnikov so tipalnice organ za zaznavanje dišav; ker so razčlenjenje, so povečane. Na glavi so dve mrežasti očesi (tako lahko razlikuje barve), pogosto tudi enostavna pikčasta očesa in sesalni rilček (izjema so pramoljčki brez sesala); ta je pri mirovanju zvit. Ko z organom za okus (na nogah) zaznajo hrano (rastlinske snovi, redkeje pot, kri, razpadajoče snovi), se rilček refleksno izproži. Pri razl. skupinah nočnikov se spolni osebki sploh ne hranijo. Organi dobro razvitih čutil za sluh (timpanalni organ) ležijo v glavi ali ob strani prvega obročka zadka; mnogi metulji zaznavajo ultrazvoke. Razvoj metuljev je popolna metamorfoza; razvojne oblike: gosenica, buba, imago (odrasel osebek). Samičke izležejo do več tisoč jajčec, največkrat na rastlini, s katero se hranijo gosenice. Telo gosenice je enakomerno razčlenjeno s šestimi prsnimi nogami in največkrat z desetimi nerazčlenjenimi trebušnimi nogami (izjema so npr. gosenice pedicev); glava ima grizala, dvoje majhnih tipalnic in več posameznih očesc (stemmata). Gosenice so skoraj vedno rastlinojede (pogosto jedo eno samo vrsto), redko kanibalke, zavrtačke v lesu in steblih. Ker so nemočne živali, so razvile številne možnosti za pasivno obrambo: prikrivanje z barvo, trni in bradavice na koži, žgalne dlačice, zelo neprijeten okus in vonj; redkejša je aktivna obramba (obrambna drža telesa, obrambne tekočine). Večina gosenic dela predilne niti. Mnoge spredejo zapredke (npr. prstaničar) ali naredijo kokone (sviloprejke). Največkrat prezimijo kot gosenice ali bube, tudi kot odrasli metulji (npr. mali koprivar, citronček); nekatere srednjeevropske vrste se kot metulji selci jeseni preselijo v Sredozemlje, npr. admiral, osatnik, velerilec; marsikdaj se selijo v rojih (tudi pri množičnem razmnoževanju). Veliko metuljev je koristnih; so npr. opraševalci cvetja, dajejo svilo. Krila nekaterih vrst morfidov (Morpho) uporabljajo v umetni obrti za razne izdelke. Škodljive so skoraj samo le gosenice (metuljčki, nočni metulji, dnevni metulji). Na majhnem ozemlju, kot je Slovenija, je razmeroma veliko pravih endemitov; endemne vrste oz. podvrste so gorski apolon (Parnassius apollo) z vsemi geografsko-ekološkimi podvrstami: Podov gorski apolon (Parnassius apollo rhea), julijski gorski apolon (Parnassius apollo juliana), tolminski gorski apolon (Parnassius apollo tolminicus), mangrtski gorski apolon (Parnassius apollo mangrtensis), kraški gorski apolon (Parnassius apollo leimdorfferi), karavanški gorski apolon (Parnassius apollo intermedia); nekaj je tudi planinskih rjavčkov: Lorkovićev rjavček (Erebia calcaria), kot geografske podvrste: triglavski rjavček (Erebia pluto triglavensis), trentarski rjavček (Erebia styx trentae), okati rjavček (Erebia oeme psudospodia), nanoški rjavček (Erebia melas nanos); Spitzov ali triglavski pediček (Psodos spitzi). Veliko več je t. i. širših endemitov, značilnih za vse Jugovzhodne apneniške Alpe, ali za širši Dinarski kras, npr. visokogorski pedic (Calostigia tempestaria), ravenski pedic (Dyscya raunaria) itd. Zavarovani metulji v Sloveniji: gorski apolon (Parnassius apollo) z vsemi endemnimi podvrstami; veliki nočni pavlinček (Saturnia pyri); kraški pavlinček (Perisomena caecigena); vipavska hrbtorožka (Paradrymonia vittata streckfussi); ankerjev pedic (Erannis ankeri).
Dostopnost