korejska zgodovina, iz najstarejših državnih tvorb, Mahan, Činhan in Pjonhan, so nastale tri kraljevine: Pekče, Sila in Kogurjo. Med 50 pr. n. š. in 500 n. š. so v Korejo večkrat vdrli Japonci. V 7. st. si je Pekče in Kogurjo podredila Sila, Silo pa si je 935 podjarmila kraljevina Korjo, ustanovljeno 918. Do 1392 je bila Koreja suverena država. Nato se je pod ohlapno prevlado Kitajske pod dinastijo Ji (1392–1910) oblikovala država Čoson. Koreja je s kitajsko pomočjo zavrnila japonske napade Tojotomija Hidejošija (1592–98). 1627 so v Korejo vdrli Mandžurci in si jo podredili. Po 1640 se je Koreja kot kitajska vazalna država zaprla pred svetom; šele 1876 je z izsiljeno pogodbo o prijateljstvu z Japonsko odprla svoja pristanišča. Japonska prevlada v Koreji je sprožila kitajsko-japonsko vojno (1884/95). V mirovni pogodbi je bila priznana neodvisnost Koreje, korejski kralj pa se je razglasil za cesarja (1897 cesarstvo Tehan). Korejsko približevanje Rusiji je 1904/05 izzvalo rusko-japonsko vojno. V sporazumu v Portsmouthu so Japonski priznali privilegije na političnem, gospodarskem in vojaškem področju. 1910 si je Korejo priključila Japonska. Po japonskem porazu v drugi svetovni vojni je ZSSR 1945 zasedla S Koreje do 38. vzporednika, na J so vkorakale ameriške čete. Po spodletelih pogajanjih o splošnih volitvah za oblikovanje skupne vlade je 1948 na S nastala Demokratična ljudska republika Koreja, na J pa Republika Koreja. Ko so J zasedle severnokorejske čete, se je začela korejska vojna. 1953 je bil v P'anmunjŏmu podpisan mirovni sporazum, ki je Korejo dejansko razdelil na dve državi.
Dostopnost