1. Bern (francosko Berne [bêrn]), drugi največji kanton v Švici z glavnim mestom Švice Bern, sega v Juro, na Švicarsko planoto, v Alpe, po ustanovitvi kantona Jura (1978/79) 6049 km2, 957.000 preb., 84 % nemško govorečih, preostali francosko govoreči, 80 % protestantske vere;; na obrobju Jure precizna mehanika, posebej urarska industrija, na Švicarski planoti poljedelstvo, vinogradništvo, v pokrajini Berner Oberland mlekarstvo, pašništvo, razvit turizem.
Sorodna gesla: Adelboden | Bern | Biel | Emmental | Grächwyl | Gstaad | Interlaken | Langenthal | Lenk | Simmental | Thun | Wengen2. Bern, glavno mesto Švice in kantona Bern, 129.000 preb. (aglomeracija 300.000). Staro mestno jedro leži na rečni terasi, v katero se je 40 m globoko zarezala reka Aare. Za srednjeveški del mesta so značilni pokriti hodniki, vodnjaki, cehovske in meščanske hiše. Bern je bil ustanovljen 1191, iz tega obdobja so značilen tloris, zvonik z uro v najstarejšem delu mestnega obzidja, stolnica, mestna hiša (začetek 15. st.), trdnjava (1623). Danes je sedež mednarodnih organizacij (svetovno poštno združenje), univerzitetno mesto s knjižnicami in muzeji, trgovsko in prometno središče. Stanovanjska naselja in nova industrijska območja (strojna, tekstilna industrija, proizvodnja čokolade) se širijo na višje terase na obrobju mesta.
Zgodovina: Bern je 1191 ustanovil vojvoda Bertold V. Zährinški, 1218 cesarsko mesto, 1353 se je pridružil Švicarski konfederaciji; 1415 je odvzel Habsburžanom velik del Aargaua, 1536 Savojcem Vaud; tako je postal poleg Züricha najmogočnejša članica Švicarske konfederacije in obvladoval približno tretjino današnjega švicarskega ozemlja; 1528 je U. Zwingli uveljavil nov cerkveni red; v 17. st. se je izoblikoval zelo strog plemiški red. Ker je 1798 prizadevanja za osamosvojitev današnjih kantonov Vaud in Aargau podprl francoski direktorij, so bila uspešna. Vladavino plemstva je zamenjala republikanska ustava po francoskem zgledu; z dunajskim kongresom (1815) je Bern za odškodnino za Vaud in Aargau dobil velik del nekdanje knežje škofije Basel, istega leta je spet začela veljati patricijska ustava; julijska revolucija 1830 je prinesla demokratično državno ureditev; od 28.11.1848 glavno mesto Švice.
Dostopnost