historični materializem, na materializmu sloneča filozofija zgodovine; zagovarjal jo je (po Heglovi shemi) naprednejši marksizem. Ker odnose med ljudmi določajo produkcijski odnosi, dejavnik zgodovine ni zavest, ampak družbena bit, ki izmenjuje dobrine, ekonomija. Zaradi sprevrženosti temeljnih ekonomskih razmer pušča odprto vprašanje, kdo ali kaj je lahko dejavnik zgodovine ter kako ljudje lahko spremenijo tok zgodovine. V nasprotju z dialektičnim materializmom historični materializem pojasnjuje, da pod takšnimi ekonomskimi pogoji spoznanje ni možno, je lahko zgolj instrument, ki naj z uporabljanjem političnih sredstev prevpraša pot do socializma. Historični materializem ni svetovni nazor, ampak kritika družbe, zato se je kot metoda uveljavil tudi v drugih družboslovnih vedah. Po drugi svetovni vojni se je razvil predvsem v državah na zahodu. Četudi je njegova metodološka postavka pozitivistična, so ga združevali tudi s filozofijo eksistence in hermenevtiko; še posebno pomembni so prispevki kritične teorije in strukturalizma.
Dostopnost