Justinijan, bizantinska cesarja:
1. Justinijan I. (527–565), *482 Tauresium, †11.11.565 Carigrad; pod vplivom svoje žene Teodore skušal zaman znova združiti monofizite in ortodokse; po zadušitvi upora Nika (532) postal absolutni vladar. Bojeval se je proti nestorijancem; zahvaljujoč svojima vojskovodjema Belizarju in Narzu je porazil Vandale, Vzhodne in Zahodne Gote in Perzijce in s tem znova združil skoraj celo rimsko cesarstvo. Njegovo največje delo je zbirka rimskega prava Corpus iuris civilis (corpus iuris); velik razcvet književnosti in gradbeništva (Hagia Sofia).

Sorodna gesla: Belizar | bizantinska umetnost | bizantinsko cesarstvo | cezaropapizem | corpus iuris | časovno štetje | Hagia Sofia | Leptis Magna | monofiziti | Narzes | nestorijanci | Papinijan | rimska književnost | rimska zgodovina | rimsko pravo | Salvij Julijan | Teodora I. | Tribonijan | zakoni na dvanajstih ploščah
2. Justinijan II. Rhinotmetos [grško, ‘z odsekanim nosom’], vladal 685–695 in od 705, *669 Carigrad, †711 prav tam; podredil si je Slovane na makedonskem ozemlju in Bolgare; dolgotrajni boji z Arabci; 695 odstavljen z oblasti, 705 ga je bolgarski kan Tervel spet postavil na prestol.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek