tibetanska književnost, večinoma lamaistični (lamaizem) spisi: prevodi iz sanskrta in kitajskega jezika, zbrani v Kandžuru in Tandžuru; poleg tega legende svetnikov, filozofski traktati, zgodovinske in umetnostnozgodovinske razprave, liturgični (zarotitve, npr. Tibetanska knjiga mrtvih) in naravoslovni (astronomski in medicinski) spisi. Epi, pravljice in pripovedke ter spisi religije bon.