1. nasprotna tožba, v civilnem procesnem pravu tožba, ki jo v tistem civilnem pravdnem postopku, ki ga je sprožil tožnik, vloži toženec proti tožniku. Nasprotna tožba je dopustna le v primerih, če sta zahtevka tožbe in nasprotne tožbe v medsebojni zvezi, če bi se lahko pobotala (pobotanje) ali če toženec z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev obstoja pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku tožbe.

Sorodna gesla: civilni pravdni postopek | pobotanje
2. nasprotna tožba, v kazenskem procesnem pravu tožba zoper tožilca, če je tožilec vložil zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve; obdolženec jo sme proti tožilcu, ki je razžalitev vrnil, vložiti do konca glavne obravnave tudi po preteku roka treh mesecev. Sodišče izda po tožbi in nasprotni tožbi eno samo sodbo.

Sorodna gesla: tožilec | zasebna tožba


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek