1. nasprotna tožba, v civilnem procesnem pravu tožba, ki jo v tistem civilnem pravdnem postopku, ki ga je sprožil tožnik, vloži toženec proti tožniku. Nasprotna tožba je dopustna le v primerih, če sta zahtevka tožbe in nasprotne tožbe v medsebojni zvezi, če bi se lahko pobotala (pobotanje) ali če toženec z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev obstoja pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o zahtevku tožbe.
Sorodna gesla: civilni pravdni postopek | pobotanje2. nasprotna tožba, v kazenskem procesnem pravu tožba zoper tožilca, če je tožilec vložil zasebno tožbo zaradi kaznivega dejanja razžalitve; obdolženec jo sme proti tožilcu, ki je razžalitev vrnil, vložiti do konca glavne obravnave tudi po preteku roka treh mesecev. Sodišče izda po tožbi in nasprotni tožbi eno samo sodbo.