trobenta, visoko uglašeno trobilo s podolgasto upognjeno, ozko menzurirano cilindrično-konično cevjo z majhnim odmevnikom in kotlastim ustnikom; razvila se je iz prvotne ravne trobente, v 14. st. opremljena s potegi (trobenta s potegom), v 19. st. pa z ventili (trobenta z ventili). Trobente so uglašene v razl. legah, najvišjo ima clarino. Standardno orkestrsko glasbilo je trobenta v B (e–c3), notirana transponirano. Bachovska trobenta je tip z ventili (Bach takšnih ni uporabljal, saj ventilov še niso poznali) in zaradi visokega zvoka sodi h clarinom.