neoliberalizem (novi liberalizem), smer v ekonomski teoriji, gospodarstvu in zunanjetrgovinski politiki v drugi polovici 60. let 20. st. kot odgovor na keynesianski intervencionizem. Neoliberalizem se je začel v obdobju začetka integracijskih procesov v Evropi (Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost) in z začetkom liberalizacije svetovne trgovine (GATT). Za neoliberalizem je značilna postopna liberalizacija notranje gospodarske politike (manj državnega poseganja v gospodarstvo) in prav tako postopna liberalizacija svetovne trgovine (najprej trgovine z industrijskimi proizvodi). Države v razvoju so v 70. letih zahtevale tudi liberalizacijo svetovne trgovine s primarnimi proizvodi, vendar so se razvite države zelo upirale, predvsem evropske države so zagovarjale močan protekcionizem v kmetijstvu. Kljub temu pa je splošna težnja po liberalizaciji prevladala, tako je največji dosežek urugvajskega kroga pogajanj v okviru GATT – končal se je 1994 – prav liberalizacija svetovne trgovine s kmetijskimi pridelki in liberalizacija storitvenih dejavnosti. Za neoliberalizem ni mogoče reči, ali se bo obdržal in ali se bo svetovna menjava res popolnoma liberalizirala, kajti še vedno je intervencionizem zelo močan, vsekakor pa je to odvisno predvsem od uspeha integracijskih procesov v Evropi (evropska denarna unija) in Ameriki (Severnoameriško območje proste trgovine/NAFTA).