ljudska pobožnost (ljudska religioznost), sestavina ljudskega verovanja; označuje obliko vernosti, ki popreprošča in drugače kakor duhovniško izročilo sprejema dele cerkvenega nauka in se pri tem opira tudi na predkrščanske, poganske verovanjske nazore. Ravnanja (prošnje, romanja, stopnjevan relikvijski kult, graditve obcestnih kapelic ipd.) so zunanji izrazi ljudske pobožnosti in povezani z vsakdanjimi življenjskimi potrebami.
Dostopnost