platina (latinsko platinum; špansko platina, pomanjševalnica od plata, ‘srebro’), simbol Pt, največkrat dvo- ali štirivalentni kemijski element, vrstno število 78, atomska masa 195,08, sivobela bleščeča se, precej mehka, težka plemenita kovina; gostota 21,45 g/cm3, tališče 1773 °C, vrelišče ok. 3900 °C, Mohsova trdota 4-4,5; lahko jo kujemo in varimo, izvlečemo jo lahko v tanko žico; topna je le v zlatotopki, v talini s cianidi, sulfidi in hidroksidi se raztaplja zaradi nastanka kompleksov. Platino najdemo pogosteje kot zlato in srebro; pogosto samorodno poleg drugih platinskih kovin (Ural, Kolumbija), redkeje kot sulfid, skupaj z nikljem (Kanada, Južna Afrika). Platina se uporablja v zlitinah z drugimi kovinami za nakit, kemijske laboratorijske pripomočke, v zobni protetiki, za predilne šobe, električne kontakte. Ker absorbira vodik v aktivni obliki, je dober katalizator, posebej če je v obliki drobnih delcev (črni platinasti mulj, platinasti azbest), za hidrogeniranje (tudi v obliki mreže), priprava dušikove(V) kisline. Pomembne spojine platine so barijev cianoplatinat, ki se osvetljen z rentgenskimi in katodnimi žarki zelenkasto svetlika (fluorescenca); uporablja se za pripravo rentgenskih zastorov.
Dostopnost