Termania - Veliki splošni leksikon

Uzbekistan (uradno ime Ŭzbekiston Žumḩurijati, Republika Uzbekistan), država v srednji Aziji, na S in Z meji na Kazahstan, na J na Turkmenistan in Afganistan, na V na Tadžikistan in Kirgizistan.

časovni pas	srednjeevropski čas + 5 oz. 4 ure
površina	447.400 km2, S–J 500 km, V–Z 1500 km
prebivalstvo	24,0 mln., 54 preb./km2, letna rast 2,3 %, življenjska doba 70 let
glavno mesto	Taškent, 2,3 mln. preb., na SV države, 479 m nad morjem
upravna razdelitev	12 območij, avtonomna republika Karakalpakstan
članstvo v organizacijah	OZN (od 1992), SND, OVSE, OIC
uradni jezik	uzbeški
denarna enota	sum (oznaka UZS)

Naravne razmere
Približno 80 % površine prekrivajo peščene in prodnate puščave. Na SZ je puščavska, v osrednjem delu izrazito kraška planota Ustjurt. Vzhodno od Amu Darje, ki se izliva v Aralsko jezero, je Turansko nižavje, in sicer pretežno puščava Kizilkum. Nižavje, ki sega tudi v sosednja Kazahstan in Turkmenistan, se od SZ proti JV dviga do pribl. 300 m nad morjem, v notranjosti je nekaj gorskih masivov, visokih do 922 m. Proti V prehaja v pretežno s puhlico prekrito predgorje z zelenicami (mdr. v Taškentu, v j. Stepi gladu in ob srednjem Zeravšanu). Potresno ogrožena visokogorja, ki omejujejo državo na V, JV in J, so z. obronki gorskih verig v Turkestanu, ob Zeravšanu in v Gissarju (v Uzbekistanu je Gissar visok do 4643 m), na S so obronki Tjanšana. Obdajajo več dolin in kotlin, med njimi rodovitno Fergansko kotlino ob Sir Darji. Aralsko jezero, ki je brez odtoka, se je v zadnjih desetletjih zmanjšalo za več kot polovico, posledica je širjenje puščavskih površin na SZ države.
Podnebje je izrazito celinsko. Povprečna januarska temperatura je od 3 °C v nižinah do –10 °C v visokogorju, julijska temperatura pa 32 °C in višje od 3000 m manj kot 20 °C. V Taškentu so že izmerili skrajni temperaturi 44 in –30 °C. V notranjosti pade na leto 50–200 mm padavin, v visokogorju do 1000 mm, največ padavin je pozimi. V sušnih poletjih so na puščavskem območju občasno peščeni viharji.
Spomladi v puščavah ozelenijo haloksilon, peščene akacije, trave in zeli. V nižjih delih pogorij prevladujejo stepe z zelmi, na višjih deževnih območjih pa grmovje in drevje (mdr. brin, pistacija, javor, jesen, oreh). Strnjenih gozdov ni.

Prebivalstvo
74 % prebivalcev je Uzbekov, poleg njih še Rusi (6 %), Tadžiki (5 %), Kazahi (4 %), Tatari (2 %) in še nekaj drugih etničnih manjšin. Tadžiki živijo predvsem na območju Buhare in Samarkanda, kjer so največja etnična skupina. V avtonomni republiki Karakalpakstan je približno tretjina prebivalcev Karakalpakov. Večina Rusov živi v Taškentu. Ozemeljski spori med Uzbekistanom in sosednjimi državami ter slabe socialne in gospodarske razmere v državi povzročajo pogoste medetnične spore. Prebivalstvo je zgoščeno na poljedelskih območjih (zlasti v Ferganski kotlini). Kljub katastrofalnim ekološkim razmeram tam živi tudi do 2000 preb./km2. 40 % prebivalcev živi v mestih; Taškent je največje mesto srednje Azije. Življenjska raven je nizka, stopnja brezposelnosti presega 10 %. Zdravstvena oskrba je pomanjkljiva.
Uzbeški jezik spada v turško jezikovno skupino. Cirilico nameravajo zamenjati z latinico. 80 % prebivalcev pripada sunitskemu islamu, v Uzbekistanu pa živijo tudi šiitski muslimani, kristjani in judje. Državni univerzi sta v Taškentu in Samarkandu, nekaj visokih šol je verskih.

Državna ureditev
Po ustavi (8.12.1992) je Uzbekistan predsedniška republika, vodja države je predsednik, ki ga izvolijo na neposrednih volitvah za pet let. Poleg vseh ministrov imenuje tudi predsednika vlade. Zakonodajno oblast ima visoki svet z 250 poslanci, izvoljenimi za pet let. Najvišja sodna oblast je vrhovno sodišče v Taškentu.

Gospodarstvo
Gospodarski stabilizaciji je vlada dala prednost pred reformami in se privatizacije lotila šele 1993.
Uzbekistan je peti največji svetovni proizvajalec in drugi največji izvoznik bombaža. Pridelujejo ga na 40 % obdelovalnih površin; izrinil je žito in zelenjavo, zato je Uzbekistan zelo odvisen od uvoza živil. Namakalno monokulturno poljedelstvo je povzročilo tudi veliko ekološko škodo (izsušitev delov Aralskega jezera, širjenje puščave, preslana tla). Pomembni panogi sta še reja karakulske ovce in gojenje sviloprejk. Dolgoročno si prizadevajo za večjo raznolikost kmetijstva.
Pomembni rudni bogastvi sta zemeljski plin in zlato, poleg tega še nafta, rjavi premog in nekaj barvnih kovin. Električno energijo proizvajajo v termoelektrarnah in hidroelektrarni na Amu Darji. Na novo odkrita nahajališča nafte in zemeljskega plina v z. delu države obetajo samooskrbo na področju energetike.
Industrija je večinoma vezana na bombaž. Poleg tekstilne so pomembne industrijske panoge kemijska (gnojila), strojna (poljedelski stroji) in živilska industrija. Pomembna sta še predelava nafte in proizvodnja gradbenih materialov. Industrijski središči sta Taškent in Fergana. Večina Ferganske kotline, ki je najpomembnejše industrijsko območje srednje Azije, pripada Uzbekistanu.
Uzbekistan izvaža večinoma bombažna vlakna (77 % izvoza) in uvaža živila (73 % uvoza). Najpomembnejše trgovinske partnerice so Nemčija in države SND. V zadnjih letih se razvija tudi trgovina s Turčijo, Iranom in Pakistanom.
Prometna infrastruktura je zelo slabo razvita. Cestno omrežje obsega 78.000 km, železniških prog je 3500 km. Zadovoljive prometne zveze so samo med najpomembnejšimi mesti. 1994 so že zabeležili precej več tujih obiskovalcev kot leto poprej. Za turiste sta zanimivi kulturno pomembni mesti Buhara in Samarkand.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	7,4 mlr. USD, 310 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 33 %, industrija 24 %, storitvene dejavnosti 43 %
uvoz (2001, ocena)	2,5 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	2,8 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	5,1 mlr. USD

Zgodovina
Od 6. st. pr. n. š. je bilo območje zdajšnjega Uzbekistana pod perzijsko oblastjo in pozneje pod Selevkidi. V prvi polovici 8. st. so v srednjo Azijo prodrli Arabci in islamizirali tamkajšnje prebivalstvo. Ob koncu 10. st. so se začeli vdori turških plemen, vrhunec na začetku 14. st. pod Timurjem. Od tedanjega mongolskega kana Uzbeka verjetno izhaja pleme Uzbekov, ki je pod dinastijo Šajbanidov ok. 1500 osvojilo območje med Amu Darjo in Sir Darjo in se pomešalo z iransko govorečim prebivalstvom. Ob koncu 16. st. so se avtonomni kanati Hiva, Buhara in Kokand razvili v pomembne regionalne sile. V drugi polovici 19. st. so ruske oborožene sile prodrle globoko v srednjo Azijo, 1867 je nastala Turkestanska generalna gubernija; kanati Hiva, Buhara in Kokand so morali formalno priznati rusko oblast. 1924 je bila ustanovljena Uzbeška SSR, ki je do 1929 obsegala tudi Tadžiško ASSR. Ob koncu 80. let so prizadevanja po samostojnosti zveznih republik privedla do razpada ZSSR (1991). Uzbekistan je 20.6.1990 razglasil samostojnost, 31.8.1991 pa neodvisnost. Konec decembra 1991 se je pridružil Skupnosti neodvisnih držav (SND). Na prvih predsedniških volitvah decembra 1991 je bil za predsednika izvoljen nekdanji predsednik vrhovnega sovjeta I. A. Karimov. Na parlamentarnih volitvah 1994 in 1995 so večino mandatov osvojile Demokratska stranka predsednika Islama Karimova, naslednica KP, in predsedniku bližnje skupine. Opozicijske stranke na volitvah niso smele sodelovati in so prepovedane. Vrhovno sodišče je 1995 obsodilo sedem vodilnih članov stranke Erk (prepovedane od 1993) zaradi zarote proti vladi na 5–12 let zapora. Karimov je bil znova izvoljen 2000, aprila 2002 pa so mu na spornem referendumu predsedniški mandat podaljšali še za osem let. Karimov se zavzema za previden prehod v tržno gospodarstvo pod državnim nadzorom ter za tesno sodelovanje s Turčijo in Iranom. 2001 je podprl ameriški vojaški poseg v Afganistanu. Zato je dobil ameriško podporo in pod pritiskom ZDA je dovolil delovanje prepovedanih opozicijskih skupin, vendar so svoboščine še vedno zelo omejene (tako je npr. prepovedan ves neodvisni tisk).

Kultura
Veliko je dokazov o naseljenosti uzbeškega območja od mlajše kamene dobe prek grško-baktrijskega in budističnega kušanskega obdobja (Kušan) do islamske dobe. Islamska stavbarska umetnost je značilna zlasti za Buharo in Samarkand. Med najstarejšimi spomeniki islamske arhitekture je samanidski mavzolej (ok. 900) v Buhari. Pomembni spomeniki so še mavzolej Gur-Emirja (1434) in grobnice Šahi Zinda (14./15. st.) v Samarkandu. Največja mošeja v Uzbekistanu je Bibi Hanim (1404) v Samarkandu, vrhunec timuridske stavbarske umetnosti. Za utemeljitelja uzbeške književnosti velja Mir Ališer Navoj (1441–1501), svojo liriko in epiko je ustvarjal v turškem jeziku in tako dokazal njegovo enakovrednost s perzijskim.

Sorodna gesla: Karakalpakstan | Karimov, Islam Abduganijevič | Kizilkum | Kušan | Stepa gladu | Taškent | Turansko nižavje | Ustjurt

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek