Termania - Veliki splošni leksikon

Benin (uradno ime République du Bénin, Republika Benin), do 1975 Dahomej, majhna država v z. Afriki, ob Gvinejski obali (Atlantik) med Togom in Nigerijo.

časovni pas	srednjeevropski čas
površina	112.622 km2, S–J 650 km, V–Z 320 km
prebivalstvo	6,1 mln., 54 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 47 let
glavno mesto	Porto-Novo, 237.000 preb., v laguni na JV države; upravno središče Cotonou, 537.00 preb.
upravna razdelitev	6 provinc, vodijo jih prefekti; imenuje jih predsednik države
članstvo v organizacijah	OZN (od 1975; od 1960 kot Dahomej), AU, CEDEAO, UMOA, OIC, AKP
uradni jezik	francoski (govori ga tretjina prebivalcev); pogovorni: fonski, baribski in havški jezik
denarna enota	frank CFA/BCEAO (oznaka XOF)

Naravne razmere
Ozka obalna ravnina s pomoli, lagunami in močvirji prehaja v ravno valovito nižavje (terre de barre); na V se širi več kot 100 km daleč v notranjost države; v osrednjem delu prehaja v kristalinske ravnike z osamelci (do 400 m nad morjem). Na SZ se dviguje pribl. 800 m visoko hribovje Atakora; to se strmo spušča v nižavje Pendžari. Na SV pripada Beninu območje, kjer reka Niger v dolžini ok. 150 km oblikuje mejo s sosednjo državo Niger. V Beninu prevladuje tropsko podnebje. Letna količina padavin je 800–1400 mm; na J sta dve deževni dobi (marec–julij; september–november), zračna vlaga je visoka. Na S traja deževna doba maja–oktobra; v suhi dobi piha vroč puščavski veter harmatan. Povprečna mesečna temperatura je 25–30 °C. Prevladuje vlažna savana z redkimi skrivenčenimi drevesi; tam je človek s svojim delovanjem močno posegel v okolje (kot npr. požigalništvo); na S prevladuje suha savana. Na J so območja nekdanjega tropskega deževnega gozda zasajena z npr. oljno in kokosovo palmo, kapokom, mahagonijem, tikom in ebenovcem. Na S sta dva narodna parka.

Prebivalstvo
Prebivalstvo sestavlja več kot 60 ljudstev. Večino teh ljudstev prištevamo k sudanskim ljudstvom. Prevladujejo Foni; tako kot pripadniki Evejcev živijo na J države (skupaj 60 %). Na V so naseljeni Jorubi (10 %). Baribi, Sombi, Fulani, Havsi in druga sorodna, deloma nomadska ljudstva živijo večidel na S in niso stalno naseljena kot južna. V Beninu živi pribl. 3000 Evropejcev, predvsem Francozov. 80 % prebivalcev živi na podeželju. Prebivalci Benina so večinoma pripadniki naravnih verstev, preostali so katoličani (15 %) in protestanti; na S je pomemben islam. Izobraževalni sistem še nastaja. Ker primanjkuje šol in učiteljev, je nepismenih zelo veliko (75 %). V mestu Cotonou je edina univerza v državi (ustanovljena 1970).

Državna ureditev
Po spremembi ustave, decembra 1990, je Benin – prej socialistična ljudska republika – postal predsedniška republika. Predsednik države je hkrati predsednik vlade in ima velika pooblastila; izvoljen je na neposrednih volitvah, in sicer za pet let. Zakonodajno telo je narodna skupščina; v njej je zastopanih več strank. Pravosodje je urejeno po francoskem zgledu. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Osnova beninskega gospodarstva je kmetijstvo; zaposluje približno tri četrtine prebivalcev. Prevladujejo majhne kmetije; pridelujejo za domače potrebe. Razširjene so tradicionalne metode izrabe tal, posebej požigalništvo. Pridelujejo proso, jam, maniok, koruzo in fižol. Predvsem za izvoz pridelujejo arašide, bombaž, kakav, kavo in tobak. Na vlažnem gozdnatem območju na J so veliki nasadi oljne palme; palmovi pridelki so pomembnejši kmetijski pridelki, namenjeni za izvoz. Velike površine so pogozdili z drevesi, ki dajejo plemenite vrste lesa (posebej tik), vendar je les še vedno namenjen predvsem za kurjavo. Na travnatih savanskih območjih na S se nomadi ukvarjajo z živinorejo (govedo, ovce, koze). Ob rekah in lagunah je pomembno tradicionalno ribištvo. Pridobivajo apnenec, glino in marmor. Poleg tega Benin od 1983 izvaža nafto, ki jo črpa na naftnih poljih ob obali. Pristanišče Cotonou ima poseben pomen; od tam vodijo železniške proge v notranjost države do Parakouja. Cestno omrežje je sorazmerno dobro, vendar je v deževni dobi le delno uporabno. Turizem se šele razvija.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	2,3 mlr. USD, 380 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena)	kmetijstvo 36 %, industrija 14 %, storitvene dejavnosti 50 %
uvoz (2000)	437,6 mln. USD
izvoz (2000)	35,3 mln. USD
zadolženost v tujini (2000)	1,18 mlr. USD

Zgodovina
Na začetku 17. st. je bila ustanovljena kraljevina Dahomej, glavno mesto je bilo Abomey. Sredi 19. st. so Francozi osvojili obalni del, 1895 pa je postala v celoti francoska kolonija, del Francoske Zahodne Afrike; 1958 je postala avtonomna republika v okviru Francoske skupnosti. 1961 se ji je priključila portugalska enklava Ajuda. Od 1963 je država politično nestabilna, močan je vpliv vojske. 1972–91 je bil predsednik države in vlade M. Kérékou; ta je državo s svojim avtoritativnim režimom pripeljal pred gospodarski in socialni zlom. Po 1990 je bila uradna marksistično-leninistična usmeritev opuščena, uveden je bil strankarski pluralizem. Na volitvah 1991 je zmagal N. Soglo in postal predsednik države in vlade. Vodil je koalicijo osmih strank. Njegova politika si je prizadevala za reorganizacijo gospodarstva (mdr. zmanjšanje primanjkljaja in vračilo dolgov tujini) in politike, predvsem razbohotene birokracije. Toda s pozabljanjem na revščino množic in z imenovanjem svojih sorodnikov na pomembna mesta v državni upravi je doma zgubljal naklonjenost. Na izbirnih volitvah za predsednika države ga je 1996 premagal nekdanji predsednik M. Kérékou, ki je bil ponovno izvoljen 2001.

Sorodna gesla: Abomej | Abomey | Ajuda | Borkou | Dahomej | Edi | Foni | Francoska Zahodna Afrika | Gvinejska obala | Kérékou, Mathieu | Porto-Novo | Soglo, Nicéphore | Sudan | zahodna Afrika

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek