herpes, kožna bolezen, posledica okužbe z virusi herpes. Najbolj so razširjene okužbe z virusoma Herpes simplex (HSV-1 in HSV-2), ki povzročata razl. bolezenske sindrome, od nepomembnega, kot je herpes labialis, do zelo nevarnega herpesa encefalitisa. Večina ljudi se okuži že v zgodnji mladosti, vendar se samo pri 10 % razvije bolezen, ki je odvisna od mesta vstopa virusa v organizem. Najpogostejša pri otrocih je okužba s tipom 1 (HSV-1), ki se začne s slabim počutjem, vročino in mehurčki na sluznici žrela, ustnic, dlesni in jezika (gingivostomatitis). Tip 2 povzroča vnetje vulve, nožnice, penisa in maternice (genitalni herpes). Herpes na ustnicah in genitalni herpes se pogosto ponavljata (herpes na ustnicah pri 25–50 % prebivalcev). Ponovitev sprožijo razl. dražljaji: vročina, menstruacija, obsevanje z ultravijoličnimi žarki, prebavne motnje, duševni pretresi. HSV lahko povzroči gnojno vnetje ob nohtu (herpetična paronihija), očesne spremembe (konjunktivitis, blefaritis, keratitis) in zelo nevarni vnetji možganov (encefalitis, meningoencefalitis), ki sta pogosto smrtni. Okužbe v perinatalnem obdobju povzročajo hude bolezenske spremembe z visoko smrtnostjo ali hudimi nevrološkimi posledicami. Okužbe med nosečnostjo lahko povzročijo splav, prezgodnji porod, kožne spremembe, mikrokefalijo, majhno porodno težo.
Dostopnost